Druga seja Sveta za razvoj v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani
Program dela sveta obsega šest ključnih tem:
- Odnos do kmetijstva in njegova družbena sprejemljivost; naslednja finančna kmetijska perspektiva in postavljanje ključnih razvojnih prioritet in področij,
- Delovanje slovenske prehranske verige,
- Kmetijstvo in vpliv na okolje,
- Nove tehnologije in inovacije v kmetovanju,
- Prehranski trendi in vpliv na kmetijstvo ter prehransko verigo,
Na naslednjih srečanjih bodo člani razpravljali o posameznih temah, za katere bodo izhodišča predhodno pripravili posamezni programski sveti. Svet se bo predvidoma sestajal enkrat mesečno, zaključki posameznih razprav bodo v prvi vrsti namenjeni usmeritvam pri pripravi bodočega strateškega načrta kmetijske politike po letu 2020.
Člani sveta so na seji podali že prva izhodišča o bodočem razvoju slovenskega kmetijstva, gozdarstva in prehrane, pri čemer so poudarili predvsem pomen transparentnosti odnosov v verigi preskrbe s hrano, sledljivosti porekla, kakovosti hrane ter vzpostavljanja lokalnih in nacionalnih verig.
Svet je strokovno svetovalno telo ministrice, ki podaja mnenja, predloge in pobude o strateških vsebinah trajnostnega razvoja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, zlasti glede podnebnih sprememb, okolja in upravljanja s tveganji, digitalizacije, skupne kmetijske politike in drugih sektorskih politik, inovacij in podjetništva, optimizacije procesov, agrarne ekonomike, prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, znanosti, raziskav in razvoja, bazičnih raziskav in analiz, sodobnih pridelovalnih in predelovalnih tehnologij, varne hrane, verig vrednosti, povezovanja in sodelovanja, povezave z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, trajnostnega kmetijstva, trajnostnega gozdarstva, gospodarjenja z naravnimi viri ter krožnega gospodarstva in biogospodarstva.
Svet za razvoj v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani sestavljajo mag. Matej Rus, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru; izr. prof. dr. Milan Lakota, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru; red. prof. dr. Zdravko Kravanja, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru; dr. Rok Mihelič, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, prof. dr. Emil Erjavec in prof. dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; doc. dr. Aleš Gačnik, Fakulteta za turistične študije - Turistica Univerze na Primorskem; doc. dr. Emilija Stojmenova Duh, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani; mag. Jasna Kržin Stepišnik, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana; dr. Tatjana Zagorc, SRIP HRANA; dr. Blaž Germšek in dr. Klemen Lisjak, Kmetijski inštitut Slovenije; doc. dr. Jožica Gričar, Gozdarski inštitut Slovenije; prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko; izr. prof. dr. Marko Debeljak, Inštitut »Jožef Stefan«; Edo Oblak, Zavod SLOLES, slovensko lesno združenje; Toni Balažič, Skupina Panvita; dr. Mitja Krajnc, Žipo Lenart d. o. o.; Boštjan Kosec, Ekološka kmetija Kosec; Roman Ferenčak, Ocean Orchids d. o. o.; Mitja Herga, Puklavec Family Wines; Uroš Macerl, Zveza društev rejcev drobnice Slovenije; Matevž Jeran, magister inženir prehrane; dr. Peter Wostner, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko; in dr. Tomaž Boh, Direktorat za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.