Uvodoma je ministrica seznanila člane Sveta z aktivnostmi ministrstva v letošnjem letu in z zakonodajnimi predlogi, ki so v pripravi. Omenila je tudi, da pogajanja o večletnem finančnem okvirja 2021-2027, ki bo določil prihodnji obseg sredstev za skupno kmetijsko politiko, niso bila zaključena.

Svet za kmetijstvo je nadalje obravnaval predlog spremembe in dopolnitve Zakona o kmetijstvu, ki ureja definicijo kmeta ter kmetijskega gospodarstva. Ureditev je potrebna zaradi uskladitve nacionalne ureditve s predpisi EU, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja. Predlog spremembe tudi onemogoča avtomatičen prenos pravic in obveznosti iz naslova ukrepov Skupne kmetijske politike na novo fizično osebo, ki prevzame kmetijsko gospodarstvo od druge fizične osebe. Spremembe odražajo pripombe, ki so bile podane v postopku revizije Evropske komisije podpor na površino v okviru neposrednih plačil za subvencijska leta od 2015 do 2018, in sicer očitek o neupravičeni dodelitvi podpor na (družinskih) kmetijah, na katerih je po roku za oddajo letne zbirne vloge (po 31. 5.) prišlo do spremembe nosilca kmetije ter so bile podpore izplačane novemu nosilcu. V kratki razpravi so člani Sveta izrazili strinjanje s potrebo po ureditvi tega področja, predlagali pa, da se na po prejetju vseh pripomb le-te uskladijo na skupnem sestanku z vsemi deležniki.

V nadaljevanju so se člani seznanili tudi s predlogom uvedbe proizvodno vezanega plačila za drobnico za leto 2021. Ministrstvo ocenjuje, da gre za sektor v težavah. Statistični podatki namreč kažejo, da se je po hitri rasti obsega reje do leta 2009, ko je število drobnice znašalo 168.004 glav, trend obrnil navzdol. Tako je stalež leta 2013 znašal 130.019 živali in se je v letih 2014 do 2018 ustalil na povprečno 136.600 živalih. Prav tako to potrjujejo podatki o ekonomičnosti pridelave. Člani Sveta za kmetijstvo so podprli predlog ministrstva, da se proizvodno vezano plačilo za drobnico uvede za leto 2021, za kar se letno nameni 1,8 mio evrov, ki se pridobijo s proporcionalnim znižanjem finančnih ovojnic za ostala proizvodno vezana plačila, ki so sedaj v veljavi.

Nazadnje so se člani seznanili še s potekom priprave Strateškega načrta za novo programsko obdobje. Ministrstvo je pripravilo do sedaj analizo stanja in SWOT analize po vseh 9 specifičnih ciljih, ki so trenutno v fazi preveritve z Evropsko Komisijo. Že od samega začetka procesa programiranja strateškega načrta so v pripravo vključeni vsi deležniki, ki sodelujejo v okviru štirih ožjih delovnih skupin in ene širše horizontalne delovne skupine.

Na koncu seje so člani sveta izrazili zahtevo, da si mora ministrstvo za kmetijstvo prizadevati, da do znižanja proračunskih sredstev za kmetijstvo ne bo prišlo, saj  kmetijstvo nima pomembne vloge le pri pridelavi hrane, ampak tudi pri ohranjanju narave oziroma slovenskega podeželja, kar je za izrednega pomena tudi za razvoj turizma.

Svet za kmetijstvo in podeželje je posvetovalno telo ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ustanovljen na podlagi Zakona o kmetijstvu. Člani sveta so: dr. Andrej Simončič (predsednik, Kmetijski inštitut Slovenije) dr. Emil Erjavec (Biotehniška fakulteta v Ljubljani), Cvetko Zupančič in Franc Režonja (KGZS), Peter Vrisk (Zadružna zveza Slovenije), Boštjan Noč (Čebelarska zveza Slovenije), dr. Tatjana Zagorc (GZS), Marjan Vindiš (Sindikat delavcev v kmetijstvu), Anton Medved (Sindikat kmetov Slovenije), prof. dr. Branko Kramberger (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor), Tone Hrovat (Konzorcij biotehniških šol Slovenije), Irena Ule (Zveza kmetic Slovenije) in Doris Letina (Zveza slovenske podeželske mladine).