Ministri za okolje so na rednem zasedanju Sveta EU za okolje izmenjali stališča o Evropskem zelenem dogovoru (EZD), v katerem Evropska komisija predlaga okvir in korake za preobrazbo evropske družbe v podnebno nevtralno, pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom (krožno gospodarstvo). Nove pomembnejše pobude na področju podnebnih sprememb in okolja so napovedane za letošnje in prihodnje leto, vključno z Podnebnim zakonom in načrtom za povečanje podnebnih ciljev za leto 2030, Akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo in novo Strategijo za biotsko raznovrstnost.

Slovenija deli mnenje Komisije, da je spopadanje s podnebno in okoljsko krizo najpomembnejša naloga te generacije in da za ta namen potrebujemo novo razvojno strategijo. EZD postavlja EU kot vodilno v svetu in načrtuje Evropski podnebni pakt, ki poudarja, da je čas za skupno ukrepanje. EZD vsebuje tudi sklop politik za korenito preobrazbo gospodarstva z vpeljevanjem trajnosti v vse politike.
Za Slovenijo je pri tem še posebej pomembno načelo, da pri t.i. zelenem prehodu »ne bo nihče prezrt«, zato Slovenija pozdravlja predviden mehanizem in sklad za pravičen prehod, ki bo naslovil izzive, povezane s prestrukturiranja delavcev iz Energetsko intenzivnih industrij, zlasti premogovnih regij.

Evropska komisija je včeraj predlagala prvi evropski podnebni zakon. Minister za okolje in prostor Simon Zajc, ki opravlja tekoče posle, je pri tem poudaril, da: »Podnebni zakon predstavlja dobro priložnost za razpravo glede ciljev 2030, a da bo ob tem hkrati treba ustrezno uravnotežiti okoljsko in podnebno politiko in upoštevati doprinos držav, ki na EU ravni prispevajo z nadpovprečnim deležem varovanih območij in biotske raznovrstnosti. Takšna je na primer Slovenija.«

Slovenija se strinja, da bo kot eden ključnih ukrepov potrebno uzakoniti cilj ogljične nevtralnosti. To je tudi signal tretjim državam, da sledijo EU pri zmanjševanju emisij v mednarodnih pogajanjih. Slovenija se zaveda, da bo, skladno s sklepi Evropskega sveta v letošnjem letu potrebno pripraviti predlog dolgoročne strategije ter na podlagi temeljite ocene učinka nasloviti cilje za zmanjševanja emisij do leta 2030 oz. predlog posodobitve nacionalno določenih prispevkov na ravni EU do letat 2030 in to še pred podnebno konferenco COP26 v Glasgowu. »Evropsko komisijo smo zato pozvali, da čimprej pripravi celostno oceno vpliva za cilje do leta 2030. Potrebujemo celovito oceno za vse nadaljnje pogovore glede revidiranja teh ciljev, predvsem pa tudi dovolj časa za odločitve na nacionalni ravni,« je izpostavil minister Zajc. Prav tako je za doseganje ciljev pomembno zagotoviti ustrezne finančne instrumente in spodbude.

Tudi druge države članice so v razpravi pozvale k čimprejšnji celostni oceni učinkov Komisije glede doseganja podnebnih ciljev do 2030 z namenom, da se določijo utemeljeni cilji in da se zagotovi dovolj časa za pripravo na ravni držav. Države članice so izrazile tudi pričakovanje glede priprave akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, ki ga bo Komisija objavila še v mesecu marcu.
Minister Zajc je v popoldanskem delu razprave, namenjene pregledu zakonodaje o zraku in vodah poudaril, da je v primeru zagotavljanja kakovosti zraka pomembno približanje standardov kakovosti zraka v EU vrednostim, ki jih predlaga Svetovna zdravstvena organizacija. Kot je dejal minister Zajc, Slovenija podpira nadaljnje ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja zraka na vseh relevantnih področjih, zlasti pa na področju malih in srednjih kurilnih naprav, prometa, kmetijstva in industrije. Slovenija je tudi podprla prizadevanja za zmanjšanje emisij iz ladijskega prometa v Sredozemlju ter sprejete zaključke 21. Zasedanja pogodbenic Barcelonske konvencije.

Ob robu zasedanja se je minister Zajc udeležil ministrskega zajtrka skupine za zeleno rast »GGG« (Green Growth Group), tokrat v organizaciji Portugalske. Ministri so razpravljali o časovnici in potrebnih korakih glede presoje učinkov za nove cilje do leta 2030, ki mora omogočiti pravočasno razpravo še pred prihodnjo podnebno konferenco novembra v Glasgowu.

Jutri se bo minister udeležil podpisa Evropskega pakta za plastiko (European Plastic pact). Pakt je namenjen dodatni spodbudi in aktivnostim za zmanjšanje, ponovno rabo in predelavo plastike za enkratno rabo in plastične embalaže. Slovenija je bila prepoznana kot ena izmed pomembnih držav na področju krožnega gospodarstva in kot država, ki na tem področju zagovarja ambiciozne cilje.