Ministri so v sredo v okviru delovne večerje razpravljali o trenutnih operativnih prioritetah s poudarkom na novonačrtovani operaciji v Sredozemlju ter pri tem izmenjali mnenja in stališča o trenutnih varnostnih izzivih in promociji mednarodne stabilnosti. Pri pogovoru sta sodelovala tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in generalni podsekretar Združenih narodov za mirovne operacije Jean-Pierre Lacroix.

V vojaških operacijah in misijah EU Republika Slovenija sodeluje v operacijah EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini, EUTM v Maliju ter EU NAVFOR MED Sophia. V sklopu integriranega pristopamo k skupnim varnostno-stabilizacijskim prizadevanjem v bližnji in širši evropski soseščini, usposabljanju in izgradnji obrambnih zmogljivosti partnerskih držav ter soočanju tako z migrantsko kot tudi širšo varnostno problematiko, s čimer izpolnjuje operativne kriterije in zaveze, ki izhajajo iz našega članstva v PESCO (Stalno strukturno sodelovanje).

Leta 2019 je Vlada Republike Slovenije sprejela odločitev o razširitvi operativnega območja delovanja motorizirane čete Slovenske vojske na Kosovu tudi na območje Bosne in Hercegovine v podporo operaciji EUFOR Althea. O morebitnem prihodnjem sodelovanju v novi vojaški operaciji EU v Sredozemlju (IRENE) na območju Sredozemlja, ki bo vzpostavljena na naslednjem Svetu zunanjih ministrov EU (23. marca 2020), se pripravlja namera za Vlado Republike Slovenije.

Na današnjem prvem delovnem zasedanju je na podlagi pisma, poslanega s strani visokega predstavnika unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ministrom za obrambo EU, potekal pogovor o obrambnih prioritetah EU. V omenjenem pismu, ki je bilo obrambnim ministrom EU poslano 5. decembra 2019, so opredeljene obrambne prioritete EU v času mandata novega visokega predstavnika. Ena izmed prioritet je, da EU postane strateško avtonomna, saj moramo obrambne napore povečati, in sicer tako kvalitativno kot kvantitativno. Prioriteta EU mora postati tudi razrešitev vprašanja sodelovanja tretjih držav v projektih PESCO. Velik izziv bo predstavljalo sodelovanje z Združenim kraljestvom po izstopu iz EU ter novodobne grožnje, kot so kibernetske in hibridne grožnje, klimatske spremembe, izzivi, povezani z vesoljem, in kritična infrastruktura. Jasno je, da je skupno razumevanje ključnih izzivov in prioritet ključnega pomena za oblikovanje prihodnje agende na področju Skupne varnostne in obrambne politike.

Na današnjem drugem delovnem zasedanju so ministri razpravljali o strateškem pregledu PESCO, ki predstavlja priložnost za pregled implementacijskih vidikov in oblikovanje prihodnjih strateških usmeritev. Nadaljnji korak pri političnem razvoju PESCO bo objava letnega poročila visokega predstavnika o implementaciji PESCO in oblikovanje Odločitve Sveta EU glede strateškega pregleda PESCO, ki ga bodo potrdili obrambni ministri EU na novembrskem zasedanju obrambnih ministrov. V dosedanjih razpravah o strateškem pregledu je Slovenija zagovarjala stališče, da je treba upoštevati koherentnost na več ravneh, tako med obrambnimi pobudami EU kot tudi pri sodelovanju z Natom in njihovimi procesi ter ostalimi mednarodnimi organizacijami. Pomembni elementi, ki jih je pri razvoju PESCO treba upoštevati, so vidiki umetne inteligence, hibridnih groženj, kibernetske varnosti in klimatskih sprememb v povezavi z obrambo.

V nadaljevanju so ministri govorili tudi o strateškem kompasu, katerega namen je usmerjanje implementacije dogovorjenega Nivoja ambicij na področju evropske obrambe in varnosti ter zagotavljanje, da imajo različne evropske obrambne iniciative zaželene učinke.

Slovenija je v dosedanjih stališčih zagovarjala, da se dogovorjenega nivoja ambicij, ki je določen z Globalno strategijo EU, s procesom strateškega kompasa ne bo spreminjalo. Posebej pomemben vidik procesa strateškega kompasa se kaže v tem, da morajo države članice ostati vodilne pri vodenju in usmerjanju procesa. V prvi fazi bo izrednega pomena analiza tveganj in groženj, ki bo predstavljala osnovo za strateško refleksijo. V prihodnje potrebujemo skupno razumevanje izzivov in groženj, ki bo sledilo 360-stopinjskemu pristopu pri naslavljanju izzivov v neposredni soseščini EU, in izboljšanje analitičnih sposobnosti EU.