Ministrstvo za finance je pri pripravi proračunskih dokumentov za leti 2020 in 2021, skladno z jesenskim delom EU semestra, ki se veže na Osnutek proračunskega načrta, upoštevalo jesensko napoved makroekonomskih gibanj neodvisnega inštituta UMAR (Urad RS za makroekonomske analize in razvoj), ki je za leto 2020 napovedal 3,0 % in za leto 2021 2,7 % gospodarsko rast.

Omenjeno formalno izhaja tudi iz proračunske direktive EU, ki je neposredno implementirana v Zakonu o javnih financah (ZJF). Torej se fiskalna politika in posledično ocene ekonomske politike vodijo na podlagi makroekonomskih napovedi, ki jih na UMAR pripravljajo dvakrat letno (septembra in marca), če pride do večjih sprememb, pa pripravijo tudi zimsko napoved.

Državna proračuna za leti 2020 in 2021 sta po oceni Fiskalnega sveta skladna z domačim fiskalnim pravilom in v obeh letih načrtujeta presežek prihodkov na odhodki. Kot pri vsakem proračunu do sedaj, so tudi pri pripravi proračunov za leti 2020 in 2021 obstajala fiskalna tveganja – in ker so se nekatera udejanjila, druga ne, pojavila pa so se še nova, bo Ministrstvo za finance po spomladanski objavi makroekonomskih indikatorjev UMAR, ki je načrtovana 15. marca, skladno z ZJF, opravilo preračune ustreznosti na podlagi zadnjih izhodišč UMAR, vključno z napovedjo gospodarske rasti. Prav tako bo pri ocenah upoštevalo tekočo realizacijo državnega proračuna.

Zaradi omenjenih okoliščin lahko pride do določenih odstopanj od načrtovanih prihodkov in odhodkov. Glede načrtovanja odhodkovne strani poudarjamo, da se je po objavi jesenske napovedi rasti BDP za 2020 vlada preventivno odločila, da zgornjo mejo odhodkov iz odloka, ki je za 2020 dovoljevala 10.450 milijonov evrov odhodkov državnega proračuna, zniža, zato je proračun za 2020 pripravljen na ravni 10.358 milijonov evrov. Hkrati so proračunski uporabniki s strani Ministrstva za finance dobili jasna navodila, da v svojih finančnih načrtih najprej zagotovijo pravice porabe za obstoječe zakonske naloge ter hkrati izvajajo ukrepe za realizacijo notranjih rezerv in po potrebi pripravijo sistemske ukrepe.

V tem smislu so bili pripravljeni ukrepi za omejitev rasti odhodkov za odpravo določenih anomalij, vendar ti žal niso bili sprejeti v Državnem zboru.

Nadaljnje tveganje pri izvrševanju sprejetih proračunov za leti 2020 in 2021 predstavljajo tudi vse spremembe zakonov, ki uvajajo dodatne pravice.

Poudarjamo, da smo pri oblikovanju in vodenju fiskalne politike sledili Zakonu o fiskalnem pravilu in uveljavljanju načel srednjeročne uravnoteženosti in previdnosti pri načrtovanju in ocenjevanju obsega izdatkov proračunov.

Po letošnjih dveh mesecih ugotavljamo, da preliminarni podatki izvrševanja državnega proračuna kažejo ugodno sliko. Čeprav dinamika po posameznih mesecih ni linearna in je ne smemo nekritično primerjati med leti, smo v prvih dveh mesecih lanskega leta beležili 176 milijonov evrov primanjkljaja, leto 2019 pa smo zaključili z 225 milijonov proračunskega presežka. Letošnja prva dva meseca izkazujeta (le) 20 milijonov evrov primanjkljaja, ob načrtovanem proračunskem presežku 415 milijonov evrov.