Na Svetovni konferenci o ženskah v Pekingu leta 1995 sta bila sprejeta zgodovinska dokumenta, ki še vedno predstavljata standarde in zastavljata cilje za dosego enakosti spolov, krepitve moči žensk in udejanjanja njihovih pravic. Četrt stoletja od njunega sprejetja je čas, da ocenimo napredek in s pomočjo odločnih ukrepov odpravimo obstoječe vrzeli.

V zadnjih letih je zaznati napredek pri zagotavljanju enakih možnosti in enakega obravnavanja žensk in moških. Generalni sekretar ZN v svojem zadnjem poročilu o uresničevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje navaja, da so od leta 2015 države krepile uvedbo in reformo zakonodaje za pospeševanje enakosti med spoloma, tri četrtine držav je uvedlo ali okrepilo porodniški, očetovski ali starševski dopust, programi socialne zaščite za odpravo revščine med ženskami in dekleti so bili okrepljeni ali uvedeni v 70 odstotkih držav, število držav z nacionalnimi akcijskimi načrti za ženske ter mir in varnost se je povečalo za 52 odstotkov, več deklet je v šoli kot kadar koli prej in več držav je pri vpisu v šolo doseglo enakost spolov. Od leta 1995 se je politična zastopanost žensk podvojila.

Vendar pa bo potrebno narediti še veliko, da bi dejansko dosegli enakost in enakopravnost med ženskami in moškimi po svetu. Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o enakosti med spoloma ocenjuje, da bo dejanska enakost med spoloma na globalni ravni ob sedanji stopnji napredka dosežena šele čez slabih 200 let. Po podatkih iz poročila generalnega sekretarja OZN imajo ženske, stare med 25 in 34 let, 25 odstotkov večjo verjetnost kot moški, da bodo živele v skrajni revščini, velika večina prekarnih delavcev so ženske. Izboljšano izobraževanje žensk je le malo spremenilo globoko zakoreninjeno poklicno segregacijo v razvitih državah in v državah v razvoju, splošna razlika v plačah med spoloma pa je še vedno 20-odstotna. V letu 2018 so ženske zasedale le 27 odstotkov vodstvenih položajev v vladah, velikih podjetjih ali drugih institucijah. Nasilje nad ženskami in dekleti je še vedno razširjeno. Najbolj prikrajšane pa so ženske in dekleta, ki doživljajo več oblik diskriminacije hkrati.

Ustanova OZN za pravice žensk UN Women je z namenom krepiti enakost spolov začela kampanjo enakosti med generacijami, ki združuje države in ljudi, ne glede na spol, starost, narodnost, raso, vero itd., z namenom, da bi skupaj sprejeli ukrepe, ki bodo ustvarili enakopraven svet.  S kampanjo želi UN Women mobilizirati ljudi za odpravo nasilja na podlagi spola; poziva k ekonomski pravičnosti za vse; stremi k doseganju telesne avtonomije in k izboljšanju spolnega in reproduktivnega  zdravja. Podpira tudi razvoj tehnologije in inovacij za dosego enakosti med spoloma.

Ministrstvo za zunanje zadeve podpira kampanjo, obenem pa pozivamo tudi vse zainteresirane posameznike, da se pridružite #GenerationEquality in postanete del gibanja. K uresničenju vizije enakosti namreč prispevajo tudi majhna dejanja.

Enakost spolov in krepitev vloge žensk sodijo med prioritetna področja delovanja slovenske zunanje politike. Spodbujanje enakih možnosti, vključno z enakostjo spolov in krepitvijo moči deklic in žensk prepoznavamo kot ključno za doseganje razvoja ter kot temelj spoštovanja človekovih pravic in zagotavljanja družbene pravičnosti. Slovenija stremi k temu z aktivnostmi v mednarodnih organizacijah, v bilateralnih odnosih in s podporo razvojnim projektom na terenu.

V mednarodnih organizacijah si skupaj z drugimi podobno mislečimi deležniki prizadevamo za ohranitev mednarodnih standardov, ki sta jih prinesla oba dokumenta iz Pekinga, in ki jih nekatere države danes v praksi izpodbijajo. Prizadevanja za enakost spolov in krepitev moči žensk smo v letu 2019 podprli tudi s prispevkoma v Sklad ZN za prebivalstvo in UN Women.

V okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije, ki opredeljuje enakost spolov in krepitev moči žensk kot presečno temo, MZZ (so)financira številne projekte, ki jih slovenske nevladne organizacije in drugi deležniki izvajajo v državah Zahodnega Balkana, Bližnjega vzhoda, podsaharske Afrike in v Afganistanu. V letih 2019 in 2020 prav tako nadaljuje z izvajanjem zavez, podanih v okviru pridružitve Pozivu k ukrepanju za zaščito pred nasiljem zaradi spola v izrednih razmerah, s podporo izvajanju dveh humanitarnih projektov za preprečevanje nasilja zaradi spola in ozaveščanje o otroških porokah v Libanonu ter odzivu Mednarodnega odbora Rdečega križa na spolno nasilje v Demokratični republiki Kongo.

Med aktivnostmi, ki jih izvaja MZZ, so tudi prizadevanja za uresničevanje Akcijskega načrta RS za izvajanje resolucij Varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti za obdobje 2018-2020. V letošnjem letu poteka 20. obletnica sprejetja resolucije Varnostnega sveta OZN 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti, s katero je Varnostni svet OZN prvič obravnaval nesorazmeren vpliv oboroženih spopadov na ženske in poudaril pomen enakovredne in polne udeležbe žensk v prizadevanjih za mir in varnost.

Več o projektih za enakost spolov in krepitev moči žensk in deklic, ki jih je MZZ podpiral v preteklem obdobju, bo objavljeno v prihodnjih dneh na naših profilih na družbenih omrežjih v okviru kampanje, ki jo MZZ izvaja v tednih okrog 8. marca.  Z 8. marcem pa se pričenja tudi kampanja ob obeležitvi 20. obletnice resolucije Varnostnega sveta OZN, v kateri bodo na družbenih omrežjih predstavljene izkušnje slovenskih udeleženk na področju miru in varnosti, tudi v mednarodnih operacijah in misijah.