S sprejetjem zakonskih predpisov ter drugimi aktivnostmi smo ustvarili podlago za:

- izboljšanje položaja in pravic oškodovanca oziroma žrtev v kazenskem postopku:

S sprejetjem novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) marca 2019 je bila v naš pravni red prenesena t. i. Direktiva o žrtvah. S tem smo spremenili dosedanjo paradigmo kazenskega postopka, kjer je bila žrtev oziroma oškodovanec zgolj vir obremenilnih dokazov in ji dali veliko večjo veljavo. Na tej podlagi je v mesecu maju 2019 z delom začela delovna skupina za implementacijo določb novele ZKP-N, v okviru delovne skupine pa je bilo oblikovano enotno besedilo zloženke za žrtve kaznivih dejanj (tako za splet kot v fizični obliki), prav tako pa je bil oblikovan obrazec individualne ocene ogroženosti žrtve, ki je prav tako novost po novi zakonodaji in v praksi predstavlja delovni pripomoček za policijo in državno tožilstvo.

- učinkovitejše in hitrejše odločanje v družinsko pravnih razmerjih:

Marca 2019 je bil sprejet povsem prenovljen Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), pri čemer je bil ključni razlog za pripravo novega zakona sprejetje Družinskega zakonika. Slednji je na novo uredil materialnopravno družinsko pravna razmerja in praktično v celoti prenesel pristojnost za odločanje v družinskih zadevah s centrov za socialno delo na sodišča in določil nekatere nove pristojnosti sodišč. Izpostaviti velja, da zakon pomembno prispeva k izboljšanju položaja otrok v teh postopkih, poleg tega pa uvaja tudi enovito obravnavo oziroma odločanje o družinskih razmerjih, saj se je do uveljavitve tega zakona o nekaterih družinsko pravnih vprašanjih odločalo po različnih pravilih in celo pred različnimi sodišči. V aprilu 2019 je pričela z delom delovna skupina za implementacijo novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) in Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki deluje z namenom spremljanja učinkovitosti uzakonjenih institutov in njihovega izboljšanja.

- učinkovitejše delo pravosodnih organov:

V prvi polovici letošnjega leta sta bili sprejeti novela Zakona o državnem tožilstvu ter novela Zakona o odvetništvu. Slednja prinaša uskladitev slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije in izenačuje dostop do poklica odvetnika v Sloveniji s strani državljanov držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije s slovenskimi državljani. Prva pa nudi pravno podlagi za delovanje Urada evropskega javnega tožilca, konkretneje, uzakonja pogoje in postopek nabora slovenskih tožilskih kandidatov, ki bodo lahko imenovani na Evropsko javno tožilstvo. Prav tako je potrebno izpostaviti nekatere ključne rešitve že omenjene novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki je poleg krepitve varovanja pravic žrtev prinesla tudi določene vzvode za hitrejše in učinkovitejše delo kazenskega pravosodja zlasti na področju gospodarskega, bančnega in kibernetskega kriminala, vendar ne na račun pravic udeležencev v postopkih. Novela na primer ureja tudi vprašanje uničenja gradiv iz prikritih preiskovalnih ukrepov, s katerim je bilo v preteklosti veliko težav, in pa omejuje dolgotrajna branja dokaznega gradiva na glavnih obravnavah.

- hitrejši in uporabniku prijaznejši dostop do storitev državnih organov:

V sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo smo državljanom preko portala e-Uprava od marca 2019 dalje omogočili neposredni vpogled v lastno število izrečenih kazenskih točk v cestnem prometu, ki so vpisane v Skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu.

Konec oktobra 2019 je zaživela tudi nova storitev, s katero se registriranim uporabnikom portala e-Uprave omogoči elektronska oddaja vloge Potrdila o nekaznovanosti ter v primeru, da oseba ni zabeležena v kazenskih evidencah, tudi neposredna elektronska vročitev potrdila. Osnovni namen nadgradnje storitve je uporabnikom zagotoviti dodatno, elektronsko, predvsem pa hitrejšo pot za pridobitev potrdila.

- prenova institutov stvarnega prava in uskladitev s potrebami sodobnega poslovnega prometa:

Marca 2020 je bila sprejeta novelo Stvarnopravnega zakonika.. Bistvene rešitve so prenova institutov, tako, da ureditev ustreza potrebam sodobnega poslovnega prometa ter prenova registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin v sodoben register, v katerega bodo uporabniki lahko prek aplikacije hitreje in učinkoviteje opravljali vpise, javnosti pa bo omogočen boljši vpogled v podatke registra. To bo ključen korak za predvidljivost in večjo varnost v pravnem prometu.

- vrednostna opredelitev živali kot čutečih živih bitij:

Ministrstvo za pravosodje je v predlog sprememb Stvarnopravnega zakonika vključilo določbo novega 15.a člena, ki določa, da so živali živa bitja ter da njihovo zaščito urejajo posebni zakoni. Na Odboru za pravosodje je bil na mojo pobudo sprejet amandma, ki določbo dopolnjuje z navedbo, da so živali »čuteča« živa bitja. Dopolnjen predlog novele je bil sprejet v Državnem zboru. Gre za prvi korak v tej smeri, ki ga bo treba nadaljevati smiselno tudi v področni zakonodaji (v Zakonu o zaščiti živali), prav tako pa smo na ministrstvu pripravili tudi predlog novele Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki predvideva izvzetje domačih živali iz izvršbe.

- boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji:

Na Vladi je bila julija 2019 sprejeta obsežna novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Gre za obsežno spremembo, katere namen je nasloviti tudi pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi, odgovarja pa tudi na opozorila mednarodnih institucij, kot sta GRECO in OECD. Novela ohranja poslanstvo Komisije za preprečevanje korupcije, hkrati pa bolj natančno določa vrste in pravila ter posebnosti nekaterih postopkov Komisije, s tem pa tudi pravice in obveznosti udeležencev v teh postopkih.

- učinkovitejše izvrševanje kazenskih sankcij:

V tem mandatu smo se aktivno posvetili reševanju problematike pomanjkanja pravosodnih policistov – od zagotavljanja novih kvot in posledično novih zaposlitev, pa vse do omogočanja prehoda vojakov po 45. letu starosti v pravosodne policiste – pri čemer je potrebno poudariti, da je reševanje te problematike tek na dolge proge. Na področju izvrševanja kazenskih sankcij sta bila sprejeta tudi dva pravilnika - Pravilnik o izvrševanju kazni zapora ter Pravilnik o izvrševanju nalog in pooblastil pravosodnih policistov.

Prav tako smo nadaljevali zastavljeno delo glede novogradnje in adaptacije ZPKZ Ig (ženski zapor) ter novogradnje ZPKZ Dobrunje (moški zapor), pri čemer je splošni cilj investicij zmanjšati prezasedenost in izboljšati pogoje za delovanje.

Pomemben gradnik predstavlja tudi Uprava za probacijo, ki je aprila 2019 praznovala eno leto (uspešnega) delovanja. Zaradi velikega obsega dela smo zagotovili dodatne kvote za zaposlitve.

Veliko projektov, ki smo jih načrtovali že v letu 2020, pa je, žal, zaradi politične situacije, ostalo nerealiziranih. Zato bi jih nekaj naštela in podala apel svojemu nasledniku, da z njimi nadaljuje.

- prenova insolvenčne zakonodaje: V okviru novelacije smo že pripravili tudi možnosti izboljšav na področju varstva upnikov in uspešne reorganizacije podjetij, po drugi strani pa tudi izboljšave mehanizma za pravočasen začetek postopkov insolventnosti.

- mreža sodišč: eden izmed projektov ministrstva za pravosodje so tudi spremembe Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi s ciljem priprave kriterijev in meril za vzpostavitev nove mreže sodišč. Pri tem je vodilo za vzpostavitev boljše in učinkovitejše organizacije dela na sodiščih uvedba enovitega prvostopenjskega sodnika in vzpostavitev okrožja kot osnovno organizacijsko enoto na prvi stopnji -  vendar brez ukinjanja sodišč. Nasloviti pa bo potrebno tudi nastala plačna nesorazmerja v sodnem sistemu. - sprememba zakonske definicije posilstva (sprememba KZ-1): premik iz modela prisile v model pritrdilnega soglasja: za ustreznejšo obravnavo spolne kriminalitete in zaščito spolne avtonomije posameznika/posameznice. Upam, da bo – kdor koli bo vodil ministrstvo za pravosodje – nadaljeval z zastavljenim delom na tem področju.

- obravnava mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v samostojnem zakonu:

Zakon o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v ospredje vseh postopkov postavi največjo korist mladoletnika in njegovih interesov ter zagotavljanje vzgoje, prevzgoje in optimalnega razvoja glede na njegove sposobnosti.

- nova zakonodaja na področju varstva osebnih podatkov:

Odločili smo se, da za potrebe izvrševanja določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov ter Direktive o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi s kaznivimi dejanji ali izvrševanjem kazenskih sankcij in o prostem pretoku takih podatkov (t. i. Policijska direktiva) pripravimo dva ločena zakona, saj bomo tako lažje dosegli konsenz stroke (predvsem Policije na eni ter Informacijske pooblaščenke na drugi strani).

- spremembe glede imenovanja sodnikov:

Tekom mandata smo že pričeli z razpravo o podpori političnih strank za spremembo ustave in umik imenovanja sodnikov iz Državnega zbora. Ministrstvo je skupaj s prof. dr. Kaučičem pristopilo k organizaciji posveta (predvidena sekcija v okviru Dnevov javne uprave v mesecu juniju 2020), kjer bi bil del vsebine namenjen tudi širši družbeni razpravi o imenovanju sodnikov ter uvedbi triletnega preizkusnega mandata. Ta dogodek bi bil v prvi fazi priložnost za izmenjavo stališč pravne stroke. Na vprašljivost parlamentarnih volitev sodnikov stroka opozarja že vse od sprejetja naše Ustave. Prav iz tega razloga se zdi prav, da stroka mnenja sooči, za kar bo priložnost v okviru prej omenjenega posveta.

- nova sodna stavba:

So projekti, ki so ob ustreznem posluhu izvedljivi na kratek rok, nekateri na srednji rok, drugi pa presegajo obdobje enega ministrskega mandata. Eden takšnih je gotovo tudi projekt Nove sodne stavbe.

Zaskrbljujoč je podatek, da v Ljubljani sodišča poslujejo kar na 18 različnih lokacijah, večinoma v najetih prostorih. Razpršenost lokacij, starost objektov, v katerih so prostori sodišč in nenazadnje tudi tveganja, ki izhajajo iz dejstva, da prostori niso v celoti lastniški, nikakor ne pripomorejo k večji učinkovitosti poslovanja sodstva. Zato je potrebno nadaljevati s projektom Nove sodne stavbe, saj to predstavlja najbolj optimalno in celostno rešitev omenjene pereče problematike.

- hiša za otroke:

Spolne zlorabe otrok sodijo med najbolj zavržena dejanja, ki lahko otroku pustijo globoke travme tudi, ko odraste. Preiskovalni in kazenski postopek za otroka pomeni dodaten stres in travmo, ki ju lahko s pravilnim, celovitim in otroku prijaznim multidisciplinarnim in medinstitucionalnim pristopom preprečimo ali vsaj zelo omilimo. Kot primer dobre prakse na tem področju je Svet Evrope prepoznal islandski model Barnahus, kar v prevodu pomeni hiša za otroke.

Tudi v Sloveniji smo dolžni zlorabljenim otrokom nuditi najvišjo stopnjo zaščite, zato smo času našega mandata intenzivirali delo na vzpostavitvi hiše za otroke. Da bi uvajanje modela Barnahus potekalo v skladu z najvišjimi strokovnimi standardi, smo skupaj z Evropsko komisijo kot financerjem in Svetom Evrope kot izvajalcem zagnali projekt tehnične pomoči, skozi katerega nam bodo pri vzpostavitvi hiše pomagali najboljši tuji in domači strokovnjaki.

Vključili smo se v mednarodno mrežo PROMISE Barnahus Network, ki združuje obstoječe hiše za otroke in tiste v nastajanju, z namenom izmenjave izkušenj in poenotenja standardov. Vzpostavitev lokacije prve hiše za otroke v Sloveniji in njeno pilotno obratovanje smo vključili v sporazum o programih v okviru norveškega finančnega mehanizma in trenutno usklajujemo le še podrobnosti, da bomo projekt lahko zagnali.

Vse načrtovane in oblikovane projekte bom s primopredajo predala bodoči ministrici ali ministru za pravosodje, v želji, da se vsi projekti, za katere sem prepričana, da so dobro zastavljeni, nadaljujejo predvsem pa uresničijo in realizirajo.