Predlog interventnega zakona, ki naslavlja problematiko odzivanja pravosodja in organov upravnega poslovanja na širjenje koronavirusa
Glavni cilji predloga zakona so:
- zagotoviti ustrezno pravno podlago, da se v sodnih zadev, upravnih zadev in drugih javnopravnih zadev lahko sprejmejo takšni ukrepi, ki bodo preprečili širjenja virusa SARS-CoV-2, ki rezultira v bolezni COVID-19 z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil;
- omogočiti zadržanje teka procesnih rokov v postopkih, ki se zaradi bolezni COVID-19 v tem času ne vodijo, kot tudi zadržanje teka vseh materialnih prekluzivnih rokov za uveljavljanje pravic stank, saj je zaradi teh in predvsem drugih ukrepov, ki jih je sprejela država (npr. zapiranje trgovin, ki ne prodajajo nujnih stvari, storitvenega sektorja, javnega prevoza) posameznikom onemogočeno učinkovito uveljavljanje in izvrševanje pravic. Prav tako je v prekinjenih postopkih in postopkih, ki se zaradi tega dejstva ne vodijo onemogočeno pravočasno delovanje in ukrepanje državnih organov, zato se po predlogu zakona podaljšujejo tudi materialni roki, ki so prekluzivni, ki od njih zahtevajo določeno ravnanje;
- preprečevanje širjenja okužbe z novim virusom v zavodih za prestajanje kazni zapora in s tem zagotavljanje varnejših pogojev zaprtim osebam in delovnega okolja.
Z ukrepi na področju sodnih zadev se zadrži tek rokov in nadgradi ureditev 83.a člena Zakona o sodiščih. Po predlogu zakona bo lahko predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z odredbo določil tudi tiste zadeve, ki (ne glede na 83. člen Zakona o sodiščih) niso nujne.
Z ukrepi na področju upravnih in drugih javnopravnih zadev se podobno omogoči zadržanje tekov roka ter daje pravna podlaga za omejitev poslovanja državnih organov in drugih upravnih organov. Vladi se po predlogu zakona daje pravna podlaga, da lahko sprejme tudi dodatne ukrepe.
Predlog interventnega zakona v delu, ki se nanaša na postopanje državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pri vodenju upravnih postopkov med drugim določa, da se onemogoči vlaganje pisnih in ustnih vlog neposredno pri organih, razen pri uveljavljanju pravic, ki se praviloma uredijo na »okencu« (npr. osebni dokumenti, podaljšanje registraciji itd.), hkrati pa se omogoči vlaganje vlog v elektronski obliki brez uporabe varnega elektronskega podpisa.
Ukrepi na področju izvrševanja kazenskih sankcij stremijo k temu, da se s predlaganimi dodatnimi zakonskimi podlagami glede institutov pozivanja obsojencev na prestajanje kazni zapora, premestitve obsojencev, prekinitve prestajanja kazni zapora in predčasnega odpusta direktorjem zavodov za prestajanje kazni zapora omogoča, da se v času epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19) učinkoviteje spopadajo z izzivi, ki jih ta prinaša.
Predlog zakona prinaša tudi ukrep na področju delovanja notarskih pisarn, ki daje pravno podlago, da predsednik Notarske zbornice Slovenije sprejme začasne ukrepe v zvezi s poslovanjem notarskih pisarn, ki se nanašajo zlasti na način ali omejitev izvajanja uradnih ur za sprejemanje strank. Minister, pristojen za pravosodje, lahko na predlog Notarske zbornice Slovenije sprejme ukrep popolnega zaprtja notarske pisarne.
Upoštevaje dejstvo, da predlog zakona prinaša ukrepe, ki odstopajo od pravil, opredeljenih v splošnih postopkovnih zakonih in področnih zakonih, ki določajo roke za pravočasno ukrepanje ali uveljavljanje pravic, saj v nasprotnem nastanejo za stranko neugodne posledice, je časovno obdobje predloga zakona časovno zamejeno. Ukrepi tako veljajo le za čas do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020.