Države članice, med njimi tudi Slovenija, pripravljajo različne ukrepe za reševanje človeških življenj in blažitev gospodarskih posledic krize, svoje ukrepe pa pripravlja tudi Evropska komisija. Ta prizadevanja je pozdravila tudi Evroskupina in ob tem izrazila odločenost, da bo storila vse, kar je potrebno, za učinkovito spopadanje s trenutnimi izzivi in podporo hitremu okrevanju.

Po prvih ocenah Evropske komisije bo skupna fiskalna podpora EU in držav članic gospodarstvu obsežna – s trenutno dogovorjenimi fiskalnimi ukrepi bomo gospodarstvo letos podprli v višini približno 1 % BDP povprečja območja evra, zavezali pa smo se tudi likvidnostnim posojilom v višini vsaj 10 % BDP povprečja območja evra.

Države članice bodo glede na potrebe v dani situaciji s takojšnjo uporabo proračunskega denarja poskušale zajeziti epidemijo in zagotavljati zdravstveno oskrbo bolnim, z likvidnostnimi posojili bodo pomagale podjetjem (vključno z javnimi poroštvenimi shemami in ukrepi na področju davkov) ter zaposlenim, ki jih je trenutna kriza najbolj prizadela. Nacionalne ukrepe bodo podpirali koordinirani ukrepi na ravni EU.

Ker bo imela epidemija velike posledice za gospodarstvo (letos je pričakovati padec BDP območja evra), dogovorjeni ukrepi pa velike stroške, so se ministri dogovorili, da bodo vse članice izkoristile fleksibilnost pri spoštovanju fiskalnih pravil, ki jo v takšnih razmerah dopuščajo pravila EU.

Da fiskalna pravila ne bodo ovira pri odpravljanju posledic krize, je pomembno tudi za Slovenijo. “Zavedamo se pomena fiskalnega pravila in ga bomo spoštovali, vendar moramo dati v časih, kot jih preživljamo sedaj, prednost reševanju življenj in okrevanju gospodarstva. Veseli nas, da so pomen fleksibilnosti pri spoštovanju fiskalnih pravil prepoznale tudi evropske institucije,” je rezultat zasedanja komentiral minister za finance mag. Andrej Šircelj. Evropska komisija je prepoznala izjemne okoliščine in bo aktivirala posebno klavzulo Pakta stabilnosti in rasti kot tudi maksimalno prožno preučila nove/obstoječe sheme državnih pomoči.

Ministri so razpravljali tudi o vlogi Evropskega mehanizma za stabilnost, ki bo lahko v primeru poslabšanih razmer ali kriz odobril posojilo Enotnemu skladu za reševanje, enemu od organov bančne unije, če sredstva sklada ne bodo zadoščala za reševanje bank v evrskem območju.

Slovenija podpira reformo Evropskega mehanizma za stabilnost, saj je del prizadevanj za krepitev odpornosti EU na morebitne nove gospodarske šoke. Države članice evrskega območja so Evropski mehanizem za stabilnost vzpostavile kot odziv na zadnjo finančno krizo.