Uradni govorec Kriznega štaba Jelko Kacin je v uvodu povedal, da se je Vladi Republike Slovenije po daljših diplomatskih prizadevanjih uspelo dogovorit z Republiko Srbijo o vračanju okoli 400 srbskih državljanov, ki so v Sloveniji obtičali, potem ko je Srbija zaprla svoje meje tudi za srbske državljane. Dogovor, ki so ga dosegli predsednik vlade Janez Janša, predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković in predsednik Srbije Aleksandar Vučić, predvideva oblikovanje humanitarnega konvoja, ki naj bi na pot krenil še danes.

Kacin je dejal, da je predsednik vlade Janez Janša podpisal odlok o določitvi pogojev za vstop v Republiko Slovenijo iz Republike Avstrije. Vzpostavljenih bo 13 vstopnih točk na cestnih povezavah: Gornja Radgona, Kuzma, Holmec, Karavanke, Jurij, Vič, Ljubelj, Trate, Radlje, Gederovci, Šentilj (avtocesta), Šentilj (magistrala) in Korensko sedlo.

Vlakovni potniški promet med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo se ne izvaja.

Vstop v Republiko Slovenijo se dovoli tujcu, če predloži dokazilo, ki ni starejše od treh dni, o negativnem izvidu na novi koronavirus, oziroma tujcu z nižjo telesno temperaturo od 37,5 °C in ne kaže jasnih znakov okužbe zgornjih dihal.

Vstop v Republiko Slovenijo se dovoli državljanu Republike Slovenije in osebi s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Odlok se ne uporablja za dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča na obeh straneh državne meje in opravljajo kmetijsko-poljedelska dela, čezmejne delovne migrante, tovorni promet, potnike intervencijskih, ambulantnih in reševalnih vozil, za tranzit izvajan v obliki organiziranih humanitarnih konvojev.

Tranzit oseb, za katere se predvideva, da zaradi ukrepov sosednjih držav, ne bodo mogle zapustiti ozemlja Republike Slovenije, se ne dovoli. Ta odlok začne veljati 25. marca 2020 ob 00.00 uri.

Potekajo tudi aktivnosti za repatriacijo naših državljanov, ki so ostali v tujini. Danes po besedah Kacina poteka repatriacija iz Filipinov, jutri s Tajske in Vijetnama, pojutrišnjem iz Španije.

Kacin je ponovno pozval slovenske državljane, ki si urejajo prevoz v lastni režiji oz. kontaktirajo Ministrstvo za zunanje zadeve, kjer te možnosti več ni.

Danes je potekala tudi videokonferenca Sveta za splošne zadeve Evropske unije, na katerem so ministri enotno podprli odločitev o začetku pogajalskega procesa za članstvo v Evropski uniji s Severno Makedonijo in Albanijo. Slovenijo današnjo odločitev pozdravlja.

Mojmir Mrak je spregovoril o evropskem prispevku skupnega reševanja epidemij. Po njegovi oceni gre za šok, ki nima primerjave v sodobni zgodovini. Šok, ki je izjemen zdravstveni izziv, na katerega države odgovarjajo s strogimi omejitvenimi ukrepi, ki pa imajo izjemne gospodarske posledice. Nemogoče je predvideti, kako dolgo bo trenutno stanje trajalo, večinska ocena pa je, da se bo najhujša faza merila v mesecih.

Slovenija se s paketom, ki se pripravlja, na posledice odziva na konceptualno podoben način kot druge države članice EU. Ukrepi so zasnovani za trajanje treh mesecev. Gre za zagotavljanje osnovne socialne varnosti, ohranjanje pogojev likvidnosti in delovnih mest.

Po njegovem je nujno delovanje na dveh nivojih - nacionalni nivo mora biti koordiniran tudi na evropski ravni ali vsaj v okviru evroskupine.

Mrak je ukrepe razdelil na tri sklope:

1. instrumenti, ki so že v veljavi in jih je treba izkoristiti: sem sodijo že obstoječi ukrepi ECB (1000 mlrd povratne likvidnosti), ukrepi za začasno derogacijo pravnega reda EU (fiskalno pravilo, državne pomoči), prerazporeditve v okviru EU proračuna (kohezijska sredstva, kmetijstvo, raziskave)
2. instrumenti, ki obstajajo, a potrebujejo določene prilagoditve: ESM 500 mlrd evrov (pogajanja, da bi se lahko ta sredstva koristila, so v teku), EIB kot največja investicijska banka bi morala v večji meri v aranžmaje, ki ne bodo odvisni od državnega poroštva; skupne obveznice držav članic. Gre za kontroverzni ukrep, o katerem je bilo govora že med gospodarsko krizo leta 2008, a tokrat ne gre za asimetrično krizo, ampak za popolnoma simetrično: prizadeti smo vsi
3. zagotovitev prostega pretoka blaga in storitev (ne samo zdravstvena oprema, ampak tudi vse ostalo).

Gre za paket ukrepov, ki je prilagojen slovenskim specifičnostim, a je konceptualno usklajen z evropsko ravnjo. Uspešnost soočanja s krizo na evropski ravni bo v veliki meri vplivala na uspešnost našega prihodnjega sodelovanja z EU, je prepričan Mrak.

Žiga Turk je opozoril, da skušamo s predlaganimi ukrepi prehiteti ekonomske posledice in pomagati vsem. Pri tem je potreben hiter, natančen, obsežen in enostaven pristop. Izpostavil je hitro delo posvetovalne skupine pod vodstvom Mateja Lahovnika. Pokazalo se je, pravi Turk, da lahko hitro pridemo do skupnih rešitev, če je volja. Takšne hitrosti si pri oblikovanju zakonodaje želi tudi od vlade oziroma ministrstev.

Dušan Olaj je opozoril, da je virus napadel vsak element gospodarstva, zato apelira na politiko, da ukrepe čimprej spravi v življenje. Ob tem priporoča, da so zakoni kratki, jasni, razumljivi in jedrnati in da se v primeru napačne interpretacije upošteva šibkejša stran, uporabnik. Olaj meni, da je v Sloveniji prišel čas, da načelo nezaupljivosti, zamenja načelo absolutne zaupljivosti.