Evropski inštitut za enakost spolov je za Evropsko unijo pripravil pregled, kaj pomeni prilagajanje na nov način življenja – življenje v (samo)osamitvi, delo od doma, šolanje otrok na daljavo, izguba službe ali vsakodnevno odhajanje delo v času izrednih razmer za ženske in moške.

Iz tega pregleda izhaja nekaj spodnjih poudarkov. Ne le v Sloveniji, ampak tudi drugje v EU je večina zaposlenih na področju socialnega varstva in zdravstva žensk – ta delovna mesta so zdaj najbolj izpostavljena. Ne le okužbi z virusom Covid-19, ampak tudi dolgim, napornim, delovnikom, težkim delovnim pogojem ter odgovornosti za zdravje najranljivejših. Tudi v dejavnosti trgovine prevladujejo ženske – prodajalke nimajo možnosti delati od doma, ampak so zaradi vsakodnevnega srečevanja množice ljudi med najbolj izpostavljenimi. Ženske prevladujejo tudi v številnih drugih storitvenih dejavnostih (frizerke, kozmetičarke …), mnogo jih je v teh dejavnostih samozaposlenih. Ekonomska ogroženost teh delovnih mest je zelo visoka, izguba dohodka pa ima lahko tudi dolgoročne posledice.

Ženske so bolj kakor moški odvisne od javnega prevoza – v času njegove ustavitve je njihov prihod na delo težji, lahko celo sploh ni možen, zaradi česar so v slabšem položaju glede zagotavljanja ekonomske neodvisnosti. Skupinski prevoz na delo pa povečuje možnost za okužbo in njen prenos.

Ostajanje doma, pa najsi gre za delo od doma, varstvo otrok zaradi zaprtih vrtcev in šol ali pa (samo)osamitev, pomeni več neplačanega dela. Tega tradicionalno opravljajo ženske. Če je v času pouka poskrbljeno za glavne obroke otrok v šoli, starši pa se prehranjujejo v službi, to v času izrednih razmer ni možno. To delo, vključno z varstvom otrok in skrbjo za opravljanje njihovih šolskih obveznosti, v večini primerov pade na ženske.

V času, ko ostajamo doma, se poveča tudi nasilje nad ženskami in otroki v družini. Žrtve se ne morejo umakniti in so še bolj izpostavljene nasilnim dejanjem. Nasilje nad svojimi materami pa opazujejo tudi otroci – posledice takšnega, čeprav posrednega, nasilja so dolgoročne. Nevladne organizacije in centri za socialno delo so že okrepili telefonska in spletna svetovanja žrtvam, a te zaradi nadzora pogosto ne morejo poklicati na pomoč.

Na globalni ravni je, po poročanju revije The Lancet, stopnja okuženosti žensk in moških približno enaka, smrtnosti zaradi Covid-19 pa je višja pri moških kakor pri ženskah. Med možnimi razlogi so, da je med moškimi več kadilcev in uživalcev alkohola, moški pa na sploh živijo manj zdravo kakor ženske.

Evropski inštitut za enakost spolov je v svoji izjavi zapisal še, da je zdaj ključnega pomena za celostno razumevanje, kako virus vpliva na ženske in na moške, da razpolagamo s podatki, razčlenjenimi po spolu. Ne samo glede števila okuženih, ampak tudi glede ekonomskih posledic, delitve skrbstvenega dela in nasilja v družini. Inštitut opozarja tudi, da je v ekipe, ki odločajo o ukrepih za zajezitev in soočanje z novim koronavirusom, nujno vključiti tako ženske kot moške. Nujno je namreč, da upoštevamo kar največ možnih vidikov posledic in potreb različnih skupin prebivalstva za soočanje z njimi.

Celotna izjava je dostopna na tej povezavi