Prisotni so spregovorili o vsakodnevnih izzivih, ki jih prinaša epidemija novega koronavirusa, ter analizirali učinke že izvajanih ukrepov. Tako uprava kot ministrstvo vlagata v zagotavljanje varnih in stabilnih razmer v slovenskih zavodih za prestajanje zaporne kazni izjemno velike napore, saj so le-ti del kritične infrastrukture države, ki je na prioritetni listi dobave varnostne opreme na državnem nivoju, takoj za zdravstvom in domovi za oskrbo. Današnje srečanje je bila tako odlična priložnost, da se izmenjajo mnenja, predlogi in primeri dobre prakse med zavodi ter naslovijo morebitne dileme.

Državni zbor Republike Slovenije je 20. 3. 2020 potrdil Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ), ki vsebuje tudi nekatere rešitve s področja izvrševanja kazenskih sankcij. Zakon bo začel veljati in se uporabljati v nedeljo 29. marca 2020.

Z navedenim zakonom sta med drugim sprejeta začasna ukrepa glede prekinitve prestajanja kazni zapora in predčasnega odpusta obsojencev, izključno z namenom, da se uporabijo zamejeno in le v takšnem obsegu, kot je to nujno potrebno zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi v boju z epidemijo virusne okužbe. Oba instituta (prekinitev kazni ter predčasni odpust) v slovenski zakonodaji obstajata že dlje časa, pred kratkim sprejeti zakon obstoječe določbe nadgrajuje le z možnostjo hitrejšega postopanja v izogib tveganju ter zagotavljanja varnejših pogojev zaprtim osebam in zaposlenim v zavodih za prestajanje kazni zapora.

Ob zavedanju, da je potrebno pri sprejemanju odločitev o prekinitvah kazni ter predčasnih odpustih postopati v duhu zaščite človeških življenj, je pravosodna ministrica direktorje zavodov pozvala, naj postopajo racionalno in odgovorno ter zakonsko določene pogoje dosledno upoštevajo pri svojih prihodnjih odločitvah.

Z interventnim zakonom se v vsebinske pogoje za prekinitev prestajanja kazni zapora ni poseglo, zato primarni pogoj za prekinitev prestajanja kazni ostaja neobstoj varnostnih zadržkov pri obsojencu. Določa se zgolj dodatni razlog za prekinitev prestajanja kazni, ki direktorju zavoda omogoča, da po uradni dolžnosti, če je to potrebno, zaradi preprečitve širjenja epidemije virusne okužbe SARS.CoV-2, prekine prestajanje kazni zapora, kadar za to ne obstajajo varnostni zadržki. Pri presojanju varnostnih zadržkov pa bodo celovito upoštevane okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanju nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, način nastopa kazni, morebitni odprti kazenski postopki, pa tudi druge okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe prekinitve prestajanja kazni. Upoštevati je potrebno tudi odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, saj se varnostni zadržek nanaša tudi na njihov položaj.

Generalni direktor URSIKS je poudaril, da imajo direktorji zavodov za prestajanje kazni na področju svojega dela dolgoletne izkušnje, tudi z odločitvami o prekinitvah kazni ter predčasnemu odpustu po obstoječi zakonodaji, zato bodo njihove presoje zagotovo strokovno utemeljene. V skrbi, da bi bile vse odločitve temeljito pretehtane, bodo pri sprejemanju le-teh sodelovale tudi ekipe strokovnjakov znotraj zaporskega sistema (psihologi, sociologi, pedagogi ipd.). Dodatno varovalko pa predstavlja tudi nadzorstvena pristojnost ministrstva po 212. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

Ob zaključku srečanja se je ministrica Kozlovič vsem direktorjem zahvalila za njihovo predano in izjemno strokovno opravljanje dela, s prošnjo, da njeno zahvalo prenesejo prav vsem zaposlenim v zaporskem sistemu.