V Sloveniji se že nekaj let soočamo z zelo nevarno boleznijo hmelja, ki jo povzroča viroid CBCVd (citrus bark cracking viroid). Okužene rastline pričnejo zaostajati v rasti že prvo leto po okužbi in v nekaj letih odmrejo, kar povzroča visoke izgube pridelka hmelja. Viroid se v hmeljišču zelo hitro širi preko rastlinskega soka in ostankov rastlin, mehanizacije, orodja, opreme in celo s človekom (na podplatih in rokah). Viroid se prenaša tudi z ostanki rastlin na gumah. Edini ukrep za preprečevanje vnosa in širjenja je redno in pravočasno odstranjevanje obolelih rastlin, stalno razkuževanje mehanizacije, orodja in opreme, ki se uporablja v okuženih hmeljiščih ter sajenje zdravih sadik. Bolezen je bila do sedaj na hmelju odkrita le v Sloveniji.

Ker gre za zelo nevarno in neozdravljivo bolezen s hitro dinamiko širjenja, so bili v Sloveniji v letu 2019 sprejeti še dodatni nujni ukrepi za preprečevanje širjenja. UVHVVR je določila okužena območja, fitosanitarne ukrepe, prepovedi in omejitve ter dolžnosti imetnikov hmeljišč. Nevarni viroid se kljub vsemu na okuženih območjih še vedno širi.

Pomembno je, da pridelovalci hmelja dosledno izvajajo odrejene ukrepe (čiščenje in razkuževanje strojev, orodja in opreme v skladu z navodili) in tako preprečijo širjenje bolezni na svojem posestvu in na sosednja hmeljišča. Viroid CBCVd se lahko na neokužene kmetije hitro razširi s sposojanjem opreme in izmenjavo sezonske delovne sile, ki si ne razkuži ali zamenja delovne opreme (rokavice, orodje). Zato je pomembno izvajanje higienskih ukrepov tudi pri sezonskih delavcih, saj ti lahko prehajajo iz okuženih na neokužena hmeljišča in tako širijo to zelo nevarno bolezen. Razkuževanje obutve in delovne opreme morajo izvajati tudi uradne osebe ob vstopu in izstopu iz hmeljišča in predvsem naj ne vstopajo v hmeljišča z avtomobilom, saj se viroid širi tudi z ostanki rastlin na gumah.   

Tako prvo kritično točko širjenja predstavlja obdobje rezi rastlin. Podoben režim razkuževanja mora biti tudi v času navijanja in čiščenja poganjkov, ko je priporočljivo motike, hmeljarske nože in rokavice večkrat razkužiti, najmanj ob začetku in zaključku del v posameznem nasadu ali enoti hmeljišča. Zelo priporočljivo je razkuževanje po opravljenem delu v vsaki vrsti, kar nam vzame nekaj minut na drugi strani pa močno prihranimo pri ohranjanju zdravih nasadov. NE POZABITE Z UKREPI SEZNANITI TUDI SEZONSKO DELOVNO SILO.

Osnovne informacije o bolezni, načine prepoznavanja in predvsem ukrepe in priporočila s katerimi je možno preprečiti širjenje te nevarne bolezni in jo izkoreniniti iz slovenskih hmeljišč so objavljene v priročniku o hudi viroidni zakrnelosti hmelja ter v Načrtu izrednih ukrepov za izkoreninjenje viroidnih zakrnelosti hmelja v Republiki Sloveniji.

Oba dokumenta in več informacij o bolezni je na spletni strani UVHVVR ...