Na podlagi prikazane statistike je mogoče oceniti, da so bili dosedanji sprejeti sistemski ukrepi Republike Slovenije ustrezni ter da Slovenija izkazuje svojo zavezanost spoštovanju človekovih pravic, načel mednarodnega prava in izpolnjevanju obveznosti iz sodb mednarodnih sodišč. 

Konec leta 2014 je začela veljati novela Zakona o državni upravi, ki je med naloge Ministrstva za pravosodje dodala »usmerjanje ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč«, kar se v veliki meri nanaša na izvrševanje sodb ESČP. S tem je bil v Sloveniji prvič izrecno določen organ, ki spodbuja in usklajuje izvrševanje sodb mednarodnih sodišč, kar je bilo leto kasneje nadgrajeno z ustanovitvijo Medresorske delovne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP, kmalu zatem pa je bila na Ministrstvu za pravosodje ustanovljena tudi Projektna skupina za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP.

Z ukrepi, ki so tudi po oceni Sveta Evrope ustrezni in kažejo pozitivne rezultate, je Republika Slovenija vzpostavila hitrejši in kvalitetnejši odziv na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem pa zmanjšala število neizvršenih sodb. ESČP je od leta 1994 ugotovilo kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah v 345 zadevah proti Sloveniji, od tega se jih je kar 264 nanašalo na kršitev pravice do sojenja v razumnem roku med leti 2006 in 2008. Po zaključku projekta Lukenda sodni zaostanki v Sloveniji niso več sistemski problem. V okrepljenem nadzoru izvrševanja sodb je trenutno še skupina primerov Mandič in Jović, ki se nanaša na neustrezne razmere zaradi prezasedenosti zapora v Ljubljani ter učinkovito pravno sredstvo. Nadzor nad izvrševanjem pilotnih in sistemskih sodb v zadevah Kurič in Ališič pa je že zaključen. Konec leta 2015 je imela Slovenija kar 309 neizvršenih sodb, konec leta 2016 še 49 neizvršenih sodb, konec leta 2019 pa 13 sodb.

V okviru uspehov za leto 2019 je za Slovenijo v poročilu navedena izvršitev skupine sodb S.I. proti Sloveniji, ki se nanaša na pravico do skrbništva in stikov med starši in otroci, kjer je med drugim omenjen tudi pomen novega zakona o nepravdnem postopku.

V poročilu je omenjen tudi posvet ob obeležitvi 60-letnice ESČP, ki ga je aprila 2019 organiziralo Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani.  Na posvetu so sodelovali najvišji predstavniki slovenskega pravosodja, slovenski sodnik na ESČP, stalna predstavnica Republike Slovenije pri Svetu Evrope ter vabljeni strokovnjaki iz Slovenije in tujine.

Ministrstvo za pravosodje si bo tudi v prihodnje v okviru svojih pristojnosti prizadevalo za nadaljnjo krepitev prizadevanj za izboljšanje uveljavljanja in izvajanja sodb ESČP.

Ažurirano tabelo sodb ESČP, kjer je bila ugotovljena kršitev Konvencije in faza izvrševanja posamezne sodbe ali skupine sodb, lahko najdete na spletni strani: https://www.gov.si/teme/izvrsevanje-sodb-evropskega-sodisca-za-clovekove-pravice/ .

Letno poročilo o izvrševanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) za leto 2019 je dostopno na: https://rm.coe.int/annual-report-2019/16809e0fa4