V svoji predstavitvi je ministrica uvodoma poudarila, da je virus tudi slovenski raziskovalni sistem usmeril v podporo hitrim konkretnim rešitvam obstoječih raziskav in v nove raziskave, postavljeni pa so tudi novi okviri za izobraževanje na daljavo, ki zelo dobro poteka. Ministrica je na videokonferenci izrazila sočutje z Italijo, Španijo in drugimi državami, ki jih je močno prizadel COVID-19 in poudarila, da je »v znanosti Evropa združena pri skupnem sodelovanju pri premagovanju krize«. Ministrica je pohvalila hitro odzivnost EU na področju raziskovanja v pandemiji koronavirusa, akcijski načrt EU na področju raziskovanja je po njenem mnenju ambiciozen, »vendar poudarjamo, da bo treba ukrepe izvajati vključujoč vse znanstvenike in različna znanstvena področja, da bodo lahko združeni vsi potenciali po Evropi«.

Izbruh in širjenje COVID-19 znanosti sicer nista ujela nepripravljene – relevantni raziskovalni projekti, programi in infrastrukture so se čez noč preusmerili na virus in takoj ponudili konkretne rešitve na vseh področjih: od diagnostike in zdravljenj, do kliničnih testiranj cepiv in učinkovitosti zdravstvenih sistemov. To dokazuje, da so se dolgoročna vlaganja v raziskave izplačala. Različne uspešnosti držav pri odzivanju na krizo je tudi dramatično dokazalo pomen sprejemanja odločitev na podlagi znanstvenih dokazov ter nepogrešljivost raziskav in inovacij pri iskanju dolgoročnih rešitev za normalizacijo življenja in nato povečanje odpornosti in pripravljenosti družb za prihodnje krize.

Kustečeva je poudarila, da moramo biti na naslednjo krizo pripravljeni z boljšimi mehanizmi koordinacije in priložnost za to vidi v prenovi Evropskega raziskovalnega prostora, ki je skupna prioritete nemškega, portugalskega in slovenskega predsedovanja Svetu EU. Zato je svojim kolegom med drugim predlagala vzpostavitev procesa za pripravo akcijskih načrtov ukrepanja tako na ravni EU, kot na nacionalni ravni na vseh področjih in za njihovo skladno sledenje na ravni EU. Po mnenju ministrice bi bila pri tem lahko prva tema prav pripravljenost na epidemije in družbena odpornost. Po besedah ministrice je hiter odziv Evrope na krizo, nastalo zaradi virusa Covid-19, brez dvoma ključnega pomena, a pomembno je tudi to, da se v prihodnjih pogajanjih o večletnem finančnem okviru raziskavam in inovacijam zagotovi močna evropska podora. Takšen bo tudi nadaljnji pristop slovenske znanstveno-raziskovalne politike.

Ministri so se sicer posvetili tudi vprašanju, kako naj bodo ukrepi držav članic in EU na področju raziskovanja in inovacij boljše koordinirani. Pozdravili so tudi odločitev EU, ki je že sprostila finančna sredstva v višini skoraj 200 milijonov evrov za pospešitev raziskav, ki bi omogočile čim prejšnjo izdelavo zdravila za zdravljenje COVID-19. Ministri so se ob tem dotaknili tudi vprašanja uporabe sredstev iz strukturnih skladov, saj so si bili enotni, da je potrebno sredstva, namenjena raziskavam in inovacijam v boju z virusom SARS-CoV-2 in drugimi virusi, povečati. Znanost in znanstveniki morajo imeti, tako ministri, večjo vlogo pri sprejemanju odločitev, povezanih z odzivi na krizo, večja vloga znanosti pa je potrebna tudi pri in pripravljenosti na naslednje krize.
Ministrica prof. dr. Simona Kustec je izrazila podporo državam članicam, ki se soočajo z zelo zahtevno situacijo in se  zahvalila hrvaškemu predsedstvu za organizacijo dogodka v tem kriznem času ter Evropski komisiji za hitro pripravo prvih ukrepov za spodbujanje raziskovalne skupnosti v Evropi.

Izpostavila je nujnost vključevanja vseh raziskovalnih kapacitet pri iskanju ustreznega zdravila za koronavirus in predlagala aktiviranje dodatnih finančnih spodbud za raziskave in inovacije ne zgolj v okviru sredstev strukturih skladov, temveč tudi v okviru sredstev, ki se načrtujejo v novi finančni perspektivi. 

V zaključni misli so ministri poudarili povezanost evropske raziskovalne skupnosti ter pomembnost vključevanja vseh akterjev.