Skoči do osrednje vsebine

Državna sekretarka dr. Ignacija Fridl-Jarc je zavrnila neresnične očitke, da bodo kulturni delavci ostali brez dohodkov, javni agenciji pa brez knjižnega in filmskega programa

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo je podala izjave za oddaje Dnevnik, Kultura po Odmevih in Radio ARS RTV Slovenije.
Državna sekretarka in novinarka med snemanjem izjave za televizijo

Državna sekretarka dr. Ignacija Fridl-Jarc je zavrnila neresnične očitke, da bodo kulturni delavci ostali brez dohodkov, javni agenciji pa brez knjižnega in filmskega programa.

1 / 2

Poudarila je, da nikakor ne drži, da morata agenciji za film in knjigo ustaviti produkcijo. Ministrstvo za kulturo je omenjenima agencijama izdalo zgolj priporočilo, nobenega poziva k ukinitvi kakršnegakoli programa. Priporočilo govori le o tem, kako voditi javne razpise v času pandemije v skladu s predvidenim rebalansom proračuna 2020. V tem priporočilu ni nobenega poziva, da naj ustavijo kakršnekoli finančne transakcije, ampak, da se zahtevki za tista izplačila, za katera so sredstva že odobrena, izplačujejo nemoteno, razpisi v teku se izvedejo do priprave odločb, medtem ko se razpisi, ki še niso v teku, še ne sprožijo. Tudi Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) namreč jasno določa, da se odločbe v tem času ne smejo izdajati, torej bi agenciji kršili zakon, če bi odločbe izdajali. To bi morali direktorici agencij vedeti.

Agenciji sta avtonomni pri svojih končnih odločitvah. Odločbe se ne zadržijo takrat, ko gre za ogroženost življenja posameznika, in če direktorica določene agencije meni, da gre za tak primer, se lahko za interpretacijo obrne na MJU in odločbe ustrezno izda.

Sredstva za kulturo se bodo nedvomno zmanjševala, ker se določen program zaradi pandemije ne izvaja, o krčenju sredstev pa zaenkrat še ne moremo govoriti. Rebalans namreč še ni sprejet. Smo v času izrednih razmer, ko so prizadete vse gospodarske družbe in vsi posamezniki. Ni niti ene državljanke ali državljana v Sloveniji, ki ne bi čutil posledic pandemije. Enako, kot jih čutijo kulturniki in kulturnice, jih čutijo vsi Slovenci. Zato je moral biti prvi paket interventnih zakonov čimbolj univerzalen, da pomaga čim širšemu sloju državljanov in državljank. Naloga vlade je bila, da ne sprejema ukrepov, ki bi zajemali le določeno skupino ljudi. Ministrstvo apelira na kulturno javnost, da je v tem trenutku predvsem solidarna, da delujemo usklajeno in v dialogu, kar bo pomagalo tako njim samim kot vladi, da bo reševala zares urgentne zadeve. Hkrati pa tudi vemo, da trenutno ni realiziran program, ki je bil predviden.

Vsekakor se na ministrstvu za kulturo zavedamo specifik kulturnih ustvarjalcev, tudi po načinu, kako prejemajo prihodke – kak mesec nič, kasneje več ... Zato je ministrstvo za kulturo že pri pripravi prvega interventnega zakona dalo pobude, da se pri ugotavljanju upravičenosti za izplačilo temeljnega mesečnega dohodka ne upošteva le primerjava s februarskimi prihodki, ampak mesečno povprečje zadnjih šest mesecev, kar se bo morda upoštevalo v drugem krogu priprave interventnih zakonov kot amandma. Seveda pa ni odvisno od ministrstva za kulturo, kateri amandmaji bodo potrjeni v proceduralnem postopku.

Izpostavila pa je, da je navedba, da bodo »kulturni delavci ostali brez dohodkov«, milo rečeno zavajajoča. Kulturniki ne bodo ostali brez dohodkov že zaradi tega, ker je bil sprejet prvi paket interventnih zakonov, po katerem se bo v dveh mesecih in pol izplačalo predvidoma 5,8 milijona evrov za okrog 3000 samozaposlenih v kulturi v obliki temeljnega mesečnega dohodka v času trajanja pandemije. Kot rečeno, pa se pripravlja že drugi paket, ki bo poskrbel za še nadaljnje ukrepe, Ministrstvo za kulturo pa bo pri tem aktivno sodelovalo.