velika noč je praznik veselja in upanja. Kako zelo oboje potrebujemo v teh težkih časih, ko je svet in z njim človeštvo postavljeno pred eno najtežjih preizkušenj po drugi svetovni vojni.

Koronavirus dramatično spreminja naše vsakdanje življenje. Če kdaj potem danes resnično velja, da je sprememba edina stalnica naših življenj. Nič več ni tako, kot je bilo. Tudi letošnja velika noč je drugačna kot vse velike noči doslej.

Kolikokrat sem v tem zadnjem času slišal besedo Bog in molitev. Eden izmed zdravnikov, ki se s posledicami koronavirusa najbolj grobo soočajo vsak dan, je dejal, da molijo celo tisti, ki niso verni. Zdi se, kot da v teh temnih časih človeštvo kliče Boga.

Koronavirus preizkuša našo vero in zaupanje. Na preizkušnji je človeška solidarnost. Solidarnost med državami. Na preizkušnjo so postavljene vrednote, na katerih je nastala Evropska unija.

Ves svet se sooča s to krizo. Vsaka kriza je dobra, če se iz nje kaj naučimo. Če znamo potegniti iz nje tisti nauk, tisto lekcijo, zaradi katere smo se v tej preizkušnji znašli. Verjamem, da bomo zmogli. Tako kot narod, kot Evropejci, kot človeštvo.

Kljub težkim časom ali pa prav zaradi njih smo lahko še bolj hvaležni za vse tiste zgodbe, v katerih smo dokazali, da kot narod premoremo tudi neizmerne zaloge dobrote, solidarnosti ter pripravljenosti pomagati sočloveku – sosedu, prijatelju, neznancu. Hvaležni smo vsem prostovoljcem, ki so se ob pomanjkanju zaščitnih mask sami lotili njihove izdelave. Hvaležni smo za vsa manjša opravila in pomoč, ki jo prostovoljci nudijo starejšim ali pa staršem, ki potrebujejo varstvo otrok. Hvaležni smo za nesebično delo, ki ga opravljajo pripadniki Civilne zaščite, Rdečega križa, Karitas ter drugih dobrodelnih organizacij, ki pomagajo pomoči potrebnim.

Po dobrih delih mnogih se v naša življenja vrača upanje, da je Bog vedno z nami. Najbližje nam je v najtežjih trenutkih. Kot to lepo pove zgodba o človeku, ki je Gospodu očital: »V pesku življenja sem vselej videl dvoje sledi, tvoje in moje. A ko mi je bilo najtežje, sem videl le ene.« Gospod mu odgovori: »Seveda, ker sem te takrat nosil.«

Simbolika velike noči, ki je zmaga življenja nad smrtjo, je tisto sporočilo upanja, ki ga želim podeliti z vami. Ko bomo izšli iz te vojne s koronavirusom, ne bomo mislili na trpljenje, s katerim smo se soočali, ampak na Božji blagoslov, ki nam je dal modrost za sprejemanje pravih ukrepov in moč za soočanje z virusom. Hvaležni bomo za ozdravljenje. V spominu bomo do konca svojih dni nosili dobre stvari, ki so se rodile v teh težavnih časih. Te bodo dokaz, da lahko premagamo še tako hudo preizkušnjo. In to naj nam v teh težkih časih vsem vliva zaupanje pred vsako oviro v prihodnje.

Naj bo letošnja velika noč še bolj praznik družine kot doslej. Praznujmo jo le z najožjimi družinskimi člani. Po tradiciji na velikonočni ponedeljek veselo novico o vstajenju delimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Naj letos obiske zamenja klic prijateljev, sorodnikov in nam dragih ljudi po telefonu. Napišimo jim sporočilo. Povejmo jim, da bo vse dobro. Podelimo z njimi upanje in veselje.

Čeprav smo vrh epidemije po ocenah stroke že dosegli, je še ni konec. Odgovornost vlade do državljank in državljanov je, da ukrepe, ki so bili sprejeti, premišljeno in odgovorno sproščamo. Zaenkrat še vsi ukrepi veljajo. Tudi v teh prazničnih dneh vas zato prosim, da ravnate odgovorno do sebe, do vseh in vsakogar. Tako kot doslej spoštujte ukrepe, ki smo jih sprejeli, da bi ostali zdravi. Pazite nase in svoje bližnje. Ostanite doma. Ostanite zdravi.

Bog varuj Slovenijo.