K izpolnjevanju anketnega vprašalnika je bilo povabljenih 22 organov državne uprave (3 organi več kot v letu 2018). Tokratnemu merjenju so se pridružili tudi Urad Vlade za komuniciranje, Statistični urad in Zagovornik načela enakosti. V vseh organih skupaj je bilo v letu 2019 6.243 zaposlenih, spletni vprašalnik pa je izpolnilo 1.536 javnih uslužbencev, kar predstavlja 25 % odziv. Največji prirast odgovorov smo zabeležili pri Ministrstvu za finance, Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Ministrstvu za obrambo. Največji padec števila odgovorov pa smo zabeležili pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Inšpektoratu za javni sektor in Upravi za javna plačila.

Tudi letos je merjenje potekalo v treh segmentih, in sicer:

• vzpostavitev in podprtost procesa inovacijam,
• odnos, znanja in veščine zaposlenih s področja inovativnosti in
• odnos in podpora vodstva do področja inovativnosti.

V primerjavi z merjenjem v letu 2018 (vključno s 3 novimi organi, ki so se merjenju priključili v letu 2019) še vedno najvišji prirast beležimo v segmentu odnosa, znanja in veščin zaposlenih s področja inovativnosti, in sicer 0,28 vrednosti, nato v segmentu podprtosti procesov za inovacije in pri odnosu in podpori vodstva do področja inovativnosti (pri obeh 0,20 vrednosti). Sicer je najvišja povprečna ocena dosežena v segmentu odnosa, znanja in veščin zaposlenih s področja inovativnosti (2,98), kar nakazuje, da zaposleni ostajajo gonilna sila inovativnosti v državni upravi.

Tudi če upoštevamo zgolj 19 organov, pri katerih smo v obeh letih izvedli meritve, opažamo prirast vrednosti na vseh 3 segmentih, in sicer največ v segmentu odnosa, znanja in veščin zaposlenih na področju inovativnosti (0,20 vrednosti), sledi segment podprtosti procesov za inovacije (0,09), najmanjši prirast pa je dosežen pri podpori vodstva do področja inovativnosti, vendar še vedno 0,08 vrednosti. Z upoštevanjem 19 organov je tako najvišja povprečna ocena prav tako dosežena v segmentu odnosa zaposlenih na področju inovativnosti (2,90), sledita segment podprtosti proces za inovacije (2,73)  in segment podpore vodstva do področja inovativnosti z najnižjo oceno 2,58.

Za dvig povprečnih ocen obstajajo tako objektivni kot subjektivni dejavniki in vrsta ostalih vzrokov (strukturni, organizacijski, procesni, kadrovski…), pri čemer lahko dvig vrednosti pripišemo tudi intenzivnim aktivnostim v okviru izvajanja projekta Inovativen.si, predvsem na področju skupnega reševanja izzivov s posameznimi organi, na področju usposabljanja z inovativnimi metodami dela in preko skupnih srečanj inovacijske skupnosti. Več o mednarodnih primerjavah in področju inovativnosti lahko preberete v Copenhagen manual.

Povprečne ocene organov, ki so v preteklem letu prijavili izziv, ki smo ga preko projekta Inovativen.si skupaj reševali ter v večini primerov tudi že uspešno zaključili, na lestvici izkazujejo najvišji prirast povprečnih ocen (v vseh segmentih), iz česar lahko sklepamo, da imajo učinki projekta neposredno povezavo glede na vrednosti posameznih ocen.

V nadaljevanju leta 2020 se bomo z ekipo Inovativen.si še dodatno posvetili iskanju dobrih praks pri organih, ki dosegajo najvišje povprečne ocene znotraj posameznih segmentov in jih preko srečanj inovacijske skupnosti in naših platform delili med ambasadorji in ostalimi ključnimi deležniki.