Finančni ministri so se seznanili z zadnjo oceno Evropske komisije o gospodarskih posledicah epidemije. Komisija, Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka so poročale o uresničevanju doslej sprejetih ukrepov v odzivu na epidemijo in nadaljnjih načrtih. Slovenija se je zavzela za čimprejšnjo oživitev instrumentov za blažitev posledic epidemije in poudarila, da se je treba osredotočiti predvsem na vzpostavitev sklada za okrevanje in več investicij.

Slovenija sicer pozdravlja napoved Evropske komisije, da bo v celoti izkoristila vsa orodja, ki jih ima na voljo, da bo premagala to krizo, vključno z zagotavljanjem likvidnosti finančnega sektorja. 

Ministri so v sprejeti izjavi poudarili pomen nadaljnjega kreditiranja gospodinjstev in podjetij, vključno z malimi in srednjimi, ki se soočajo z začasnimi težavami v času epidemije. V tej luči se jim zdi ključno, da se v tem času, ko je za gospodarstvo pomembno zadostno financiranje, izkoristi fleksibilnost, ki jo omogočajo bonitetna in računovodska pravila. Ministri so banke v izjavi pozvali tudi, naj se, če tega še niso storile, vzdržijo izplačila dividend.

Ministri so razpravljali tudi o nadaljevanju izvajanja t. i. evropskega semestra oziroma usklajevanja fiskalnih in ekonomskih politik držav članic. Zaradi trenutno zelo negotovih razmer, povezanih z epidemijo, in priznavanja klavzule izjemnih okoliščin bodo države članice skladno z dogovorom z Evropsko komisijo poenostavile oddajo dokumentov EU semestra. Tako bomo prilagodili vsebino letošnjega Programa za stabilnost in konvergenco ter Nacionalnega reformnega programa, ki bosta osredotočena na tvegan makroekonomski fiskalni scenarij za letošnje leto in ovrednoten opis ukrepov, sprejetih v boju z epidemijo. Slovenija podpira to poenostavitev.