Kljub prevladi klasičnih gradbenih materialov, se ob večjem ekološkem zavedanju držav, les vse bolj uveljavlja kot gradbeni material v trajnostni gradnji. Je naravno obnovljiv, nizkoogljični material, ki znižuje emisije toplogrednih plinov in zmanjšuje podnebne spremembe ter hkrati omogoča prijetno in zdravo bivalno okolje. 

Prednosti uporabe lesa pri gradnji so tudi hitrejša gradnja, možnost recikliranja materialov ter prihranek pri ogrevanju, saj daje bivanje v leseni zgradbi prijeten občutek že pri 18-20 ^oC, v masivni zgradbi pa šele pri 22-24 ^oC. Obenem lesena hiša povprečne velikosti v življenjski dobi skladišči od 25 do 60 ton CO₂, če je dodana še lesena notranja oprema, pa od 30 do 70 ton CO₂. Les je poleg vode tudi naš edini naravno obnovljiv vir, naše naravno bogastvo, ki ga imamo v Sloveniji, kot tretji najbolj gozdnati državi v Evropi, veliko, zato nudi količinsko zadostno in kakovostno surovinsko zaledje za domačo industrijo.             

Čeprav ima torej uporaba lesa veliko prednosti je v Sloveniji na področju primarne proizvodnje in lesene gradnje še veliko neizkoriščenih priložnosti. Veliko lesa namreč ostaja v gozdu ali se izvaža brez dodane vrednosti. Leta 2018 je bil posek 6,1 milijonov m³, v Sloveniji smo predelali 1,7 milijonov m³ hlodovine, izvozili pa 3,6 milijonov m³ lesa. Od proizvedene hlodovine se torej večina še zmeraj izvozi, doma se tako predela premajhna količina hlodovine in posledično tudi proizvede manj izdelkov z višjo dodano vrednostjo.   

Na Direktoratu za lesarstvo, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo si zato prizadevamo za povečanje uporabe lesa, tudi v gradnji in za doseganje višje dodane vrednosti. Izvajamo različne aktivnosti za spodbujanje rasti in razvoja lesne industrije. Na podlagi razpisov dajemo finančne spodbude za razvoj in uvajanje novih proizvodov in polproizvodov, za posodobitev in uvajanje novih tehnoloških in proizvodnih procesov ter za zagon novih podjetij na področju lesarstva. Sofinanciramo skupinske in individualne nastope slovenskih podjetij na sejmih v tujini, izhodne gospodarske delegacije v tujino ter izvajamo različne aktivnosti za promocijo rabe lesa in lesnih proizvodov. V obdobju 2016 do 2020 je bilo tako s strani MGRT iz različnih virov skupaj za lesarsko panogo namenjenih (izplačanih) 14.947.196 EUR (razpisanih je bilo 25.600.000 EUR). Direktorat za lesarstvo je v tem obdobju z evropskimi sredstvi sofinanciral 116 projektov.  

Aktivno sodelujemo tudi pri pripravi, spremembah in izvajanju predpisov, strategij in drugih dokumentov, ki bi lahko ugodno vplivali na področje lesarstva. Za vzpodbujanje lesene gradnje je pomembna Uredba o zelenem javnem naročanju, ki določa, da mora znašati delež lesa v stavbah, ki jih uredba zajema, najmanj 30 % prostornine vgrajenih materialov. Uredba, sprejeta leta 2011, je že imela pozitivne učinke na povečanje vgradnje lesa in število proizvajalcev lesenih objektov: od 2011 do 2018 se je povečalo št. podjetij iz 40 na 90, letna prodaja iz 97 milijonov EUR na 168 milijonov EUR in prodaja na domačem trgu iz 63 milijonov EUR na 96 milijonov EUR. Uredbo pa bi lahko še nadgradili, saj strokovne analize, mnenja in primeri dobrih praks tudi v Sloveniji kažejo, da je to mogoče. Pri gradnji stavb lahko dosežemo 30 % ali celo večji delež vgrajenega lesa tudi če je celotna nosilna konstrukcija in fasada iz drugih materialov. Na Direktoratu za lesarstvo se zato zavzemamo za širitev obsega stavb za katere je določen delež vgrajenega lesa obvezen, še na stavbe splošnega družbenega pomena. 

Poleg tega podpiramo tudi Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe, ki namenja sredstva za naložbe v lesene večstanovanjske stavbe. Gre za primer dobre prakse vzpodbujanja lesene gradnje na osnovi domačih, naravno obnovljivih virov, kar je potrebno še naprej razvijati. S tovrstnimi stavbami, ki jih bo gradil Stanovanjski sklad, prispevamo k reševanju kar treh problemov, s katerimi se trenutno soočamo, poleg podnebnega vidika (skladiščenje CO₂), spodbujamo še rast lesne industrije in hkrati rešujemo stanovanjsko problematiko. 

Priložnost za boljši izkoristek lesa predstavlja tudi Evropski zeleni dogovor, ki predvideva vzpostavitev trajnostnega evropskega gospodarstva, ki do leta 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov. Ker je lesena gradnja pomemben del prehoda na nizkoogljično, podnebno nevtralno gospodarstvo, imamo zaradi velike razpoložljivosti lesne surovine dober potencial za doseganje ciljev dogovora.

Večja raba lesa je tako lahko ključna pri zniževanju emisij in pri boju proti podnebnim spremembam. Lesnopredelovalna panoga, kot dejavnost z visoko energetsko samooskrbo, pa lahko v luči prehoda v nizkoogljično družbo, krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj, glede na ugodne okoljske lastnosti lesa in lesenih izdelkov, predstavlja pomembno konkurenčno prednost za slovensko gospodarstvo.