»Danes sem si ogledala kaj nekaj površin v Vipavski dolini ter v Goriških Brdih. Ugotavljamo, da je največja škoda zaradi pozebe na sadjarskih površinah, najbolj so jo utrpele breskve predvsem v nižinskih nasadih. Škoda je zelo različna, od 30 – 100%. Sadjarji v tem trenutku še ne znajo popolnoma oceniti, kakšen bo izpad pridelka, dejanska škoda bo vidna v nekaj tednih.« Po besedah ministrice bo potrebno najprej počakati na oceno škode, na podlagi katere se bo videlo, kako bi lahko prišli naproti oškodovanim kmetom v okviru pomoči, ki so na voljo državi. V pogovoru so kot problem posebej izpostavili področje pridelave sadja in zelenjave, kjer je samooskrba zelo nizka. »Področji pridelave sadja in zelenjave smo že ocenili kot deficitarni in želimo vanju vlagati, v ta namen smo pripravili že strateški načrt, odpravili bomo tudi t. i. birokratske ovire. Imamo na razpolago tudi 200 mio sredstev iz evropskih virov, za katere smo se odločili, da jih bomo prednostno usmerjali v te deficitarne panoge.«

Ministrica dr. Pivec je v zvezi s podnebnimi spremembami oz. vremenskimi situacijami, ki smo jim v zadnjih letih priča, izpostavila pomen namakanja, raznih zaščit – kot so mreže za zaščito pred točo, oroševalni sistemi ter druge tehnologije, s katerimi lahko kmetje zavarujejo svoje pridelke. »Določeni deli Slovenije so s temi tehnologijami že dobro opremljeni - na SV Slovenije je kar nekaj območij, ki so že popolnoma opremljena z namakalnimi sistemi. V prihodnosti si tega seveda želimo še več, kajti ti ukrepi gredo z roko v roki s povečanjem samooskrbe. Tako bomo lahko povečali tudi izvensezonskost pridelave, kar lahko zagotavljamo npr. tudi z rastlinjaki. Veliko dela nas čaka tudi na področju izrabe geotermalne energije, v Sloveniji imamo veliko potenciala, pa malo izkoristka.«

Glede dvolastništva zemlje na dveh straneh meje pa je ministrica poudarila, da je bilo takoj na začetku epidemije jasno, da je bilo nujno poiskati takšno rešitev z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, da so kmetje in vinogradniki lahko nemoteno začeli obdelovati svoje kmetijske površine in vinograde na obeh straneh meje. Ministrica se je dotaknila tudi neizkoriščenega namakalnega sistema Vogršček. Poudarila je, da so vsi dogovori doseženi, pomembna je tudi aktivnost občin - priključujejo se tudi dodatne občine. MKGP bo za delovanje sistema Vogršček, kot je bilo že dogovorjeno, zagotovil evropska sredstva.