"Ukrepi so pripravljeni v odprtem dialogu in veseli nas pozitiven odziv na predlagane rešitve," je uvodoma dejal minister Šircelj, ki je poslancem predstavil novelo zakona #PKP1, ki opredeljuje nekatere nejasnosti, ki so se v zvezi z ZIUZEOP pojavile v praksi.

"Med rešitvami, s katerimi se popravljajo nejasnosti #PKP1, je tudi to, da bodo do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence upravičeni tudi prejemniki poklicnih pokojnin, ki prejemajo nižjo poklicno pokojnino od višine 700 evrov. Med ukrepi je tudi pomoč vsem rednim in izrednim študentom s stalnim prebivališčem v RS, in sicer v višini enkratnega kriznega dodatka v višini 150 evrov, enkratni dodatek v višini 150 evrov pa bodo prejele tudi matere ali očetje na starševskem dopustu, ki prejemajo nadomestilo do višine minimalne plače. Na področju družine bodo do dodatka opravičeni tudi rejniki, družinski pomočniki, upravičenci do dodatka za nego, itd," je razložil minister, ki je dodal, da finančni učinek prvega paketa ukrepov znaša dobrih 6 % BDP Slovenije.

V razpravi s poslanci je mag. Šircelj poudaril, da helikopterskega denarja ni, da pa imamo različne evropske sklade, ki temeljijo na posojilih in poroštvu. "Ti skladi še niso vzpostavljeni, bodo pa začeli delovati v nekaj tednih," je dejal.

"Danes je Finančna uprava RS izvedla nakazilo 32.015 upravičencem. 350 evrov temeljnega dohodka prejmejo tisti, ki so do 18. 4. 2020 vložili izjavo, da zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu," je v nadaljevanju izpostavil minister, ki opozarja, da bo finančna situacija države odvisna od trajanja epidemije. 

"Nihče ne omejuje zasebnikov pri nagrajevanju zaposlenih, z novelo zakona se zgolj določa, da se krizni dodatek v višini 200 evrov izplača ob plači za vse delavce, ki delajo. V primeru neizplačila pa je predvideno tudi kaznovanje delodajalca z globo," je v nadaljevanju razprave dejal minister za finance.

Novela zakona o spremembah in dopolnitvah #PKP1 je bila sprejeta z desetimi glasovi za in z 0 glasovi proti.

V drugem delu seje je minister predstavil predlog zakona #PKP2: "RS daje poroštva v višini dveh milijard evrov. Znesek je bil določen na podlagi analiz, kjer je bil upoštevan tako potencial kot tudi razmere v gospodarstvu. Koristniki tega kredita bodo gospodarske družbe," je dejal minister in dodal, da #PKP2 uvaja poroštveno shemo za posojila bank gospodarskim subjektom z namenom povečanja likvidnosti. Krediti so za podjetja, ki so v boniteti A in B, imajo plačane davke in razloge za pridobitev kredita, torej, zaradi težav zaradi koronavirusa.

V nadaljevanju je minister izpostavil, da s #PKP2 Vlada RS predlaga tudi spremembo povprečnin za občine iz 589,11 evra na 623,96 evra.

V razpravi je mag. Šircelj ponovno poudaril, da želimo s #PKP2 izboljšati likvidnost gospodarstva in ohraniti delavna mesta in, da je finančno stanje poslovnih bank stabilno. "Likvidnost in kapitalska ustreznost sta dobri. Banke nimajo težav. Pričakujem, da se bodo poslovne banke aktivno vključile v reševanje posledic epidemije, da bodo pomagale tistim podjetjem, ki imajo programe, ki imajo poslovne modele in so konkurenčna," je še dejal minister.

Večji del razprave je bil namenjen poroštvu. Minister je razložil, da se v prvi vrsti poroštvo unovči v denarju in, da se gotovina lahko nadomesti z obveznicami, izključno na podlagi dovoljenja Evropske centralne banke oziroma Banke Slovenije.

"Najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za izpolnitev katerega skladno s tem zakonom odgovarja Republika Slovenija, znaša do 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019," je še obrazložil minister in dodal, da v proračunu za l.2020 in l.2021 določamo novo postavko COVID-19. Razlog za posebno opredelitev je v tem, da se bodo ukrepi za omilitev epidemije financirali zgolj iz postavke COVID-19. Na ta način bo mogoče jasno ugotoviti vse izdatke, ki so vezani na epidemijo.

Predlog zakona #PKP2 je bila sprejet z desetimi glasovi za in z 0 glasovi proti.

Sledi obravnava na 35. izredni seji DZ RS.