Prav tako so se zavzeli za zagotovitev zadostnih likvidnostnih sredstev za podjetja, predvsem MSP, za organizatorje potovanj, turistične agencije in ostale akterje tega sektorja za preživetje. V okviru postopnega odpiranja gospodarstev so izpostavili potrebo po koordinaciji priprave glede zdravstvenih standardov, dogovorih o ustreznem nadzoru potnikov pri vstopu v države članice ter so se zavzeli za postopno vzpostavitev transportnih povezav. Prav tako so menili, da so v teh razmerah potrebne skupne smernice za izvajanje direktive o paketnih potovanjih.

Minister Počivalšek je v svoji intervenciji izpostavil pomen turizma za slovensko gospodarstvo. Predstavil je prvi sveženj gospodarskih ukrepov za ublažitev posledic pandemije na slovensko gospodarstvo vključno s turizmom ter ukrepe drugega svežnja, ki ga je vlada potrdila prejšnji teden. Pozdravil je do sedaj sprejete ukrepe na ravni EU, ki pomembno dopolnjujejo nacionalne ukrepe. Pri tem je poudaril: »Na EU ravni je potrebno nadaljnje ukrepanje, saj bo sektorju turizma, ki je med najbolj prizadetimi, potrebno pomagati pri okrevanju. Pri tem je pomembno postopno odpiranje transportnih povezav med državami članicami ter zagotovitev zdravstvenega nadzora pri vstopu potnikov v države«. Minister se je zavzel za koordiniran in jasen pristop pri pripravi ukrepov za okrevanje na EU kot nacionalnih ravneh. To je pomembno za pripravo tako horizontalnih, kot tudi ciljno usmerjenih ukrepov, da bi lahko aktivno podprli sektor turizma v fazi okrevanja in kasneje prestrukturiranja.

Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je poudaril, da je turizem pomembna gospodarska panoga ter obenem najbolj prizadeta zaradi pandemije Covid-19. Gre za enega ključnih sektorjev za EU, ki beleži 11 milijonov delovnim mest in kjer prevladujejo številna mala podjetja z manj kot 10 zaposlenimi. Pandemija Covid-19 bo po napovedih v letošnjem letu vodila v 20 do 30 % zmanjšanje mednarodnega prometa. Po napovedih OECD bi naj bo zmanjšanje bilo med 45 in 70 %, odvisno od razvoja dogodkov. Turistični industriji se napoveduje do 400 milijard evrov izgub.

Breton je izpostavil do sedaj sprejete ukrepe na ravni EU, pri čemer je posebej poudaril, da so na kratek rok ključni likvidnostni ukrepi. Zato je Komisija tovrstnim ukrepom posvetila posebno pozornost. Nadalje je Breton izpostavil potrebo po Marshallovem načrtu za okrevanje sektorja turizma za močnejšo in odpornejšo EU. Izrazil je prepričanje, da bo Komisija skupaj z državami članicami zagotovila v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira zadostna finančna sredstva za ta sektor. Poudaril je tudi pomen digitalne transformacija za ta sektor ter potrebo po zagotovitvi varnosti za ponovno vzpostavitev zaupanja, v zvezi s čimer bo Komisija predlagala posebne protokole. Strategija za ponovno oživitev sektorja turizma mora biti usmerjena v zeleno in digitalno preobrazbo sektorja turizma, s ciljem razvoja inovativnega in na podatkih temelječega gospodarstva. O tem bo tekla razprava na posebnem turističnem Vrhu, ki je načrtovan v prihodnjih mesecih. Ob koncu je Breton tudi poudaril, da je kriza priložnost za premislek o tem, kakšen turizem dejansko želimo v Evropi.

V Sloveniji predstavlja turizem dobrih 10 % bruto domačega proizvoda, 40 % vseh izvoznih storitev in slabih 13 % vseh zaposlitev. Vlada je v prvem paketu za pomoč gospodarstvu namenila 3 milijarde evrov, med drugim tudi za sektor turizma. V drugem paketu, ki ga je sprejela pretekli teden, pa se je osredotočila na reševanje likvidnosti malim in srednje velikim podjetjem in samozaposlenim.

Dodatne informacije v angleščini.