Odlok o spremembah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji

Vlada je izdala Odlok o spremembah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/20, 29/20, 32/20, 37/20, 42/20, 44/20, 47/20, 53/20 in 58/20) je začasno prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom (npr. nastanitvene storitve, gostinske storitve, velnes storitve,  kinematografske storitve, kulturne storitve, itd.). Z odlokom pa so določene nekatere izjeme, in sicer:

1. prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji,
2. lekarne,
3. prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
4. program vrt in kmetijstvo v prodajalnah,
5. kmetijske prodajalne,
6. bencinski servisi,
7. banke,
8. pošta,
9. dostavne službe,
10. trafike in kioske za prodajo časopisov in revij,
11. druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja,
12. prodajalne s hrano za živali,
13. vrtnarije, drevesnice in cvetličarne,
14. gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
15. prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo gradbeno-inštalaterski material, tehnično blago ali pohištvo,
16. prodajalne do velikosti 400 m2 prodajnega prostora, z izjemo prodajaln v trgovskih centrih,
17. specializirane prodajalne za prodajo avtomobilov in koles,
18. kemične čistilnice in servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja tehničnega blaga,
19. servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (na primer vulkanizerske, avtoličarske, avtokleparske, delavnice za popravilo koles),
20. storitve, ki se opravljajo na prostem in pri katerih se lahko zagotovi, da ne prihaja do stikov s potrošniki (na primer vrtnarske storitve, krovska dela, fasaderska dela),
21. osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki,
22. frizerski in kozmetični saloni,
23. športno-rekreativne storitve na prostem, v športnih objektih na prostem in na površinah za šport v naravi ob ohranjanju varne razdalje do drugih,
24. saloni za nego psov in mačk ter ostalih živali,
25. storitve zavarovalniškega posredovanja,
26. avtopralnice.

Zaradi postopnega sproščanja ukrepov se s predlaganimi odlokom dopolnjuje izjeme, za katere ne velja prepoved ponujanja in prodaje blaga in storitev, pri katerih je ob upoštevanju navodil NIJZ možno zagotoviti minimalni stik med ponudnikom in potrošnikom ali je manjša možnost okužbe, ker se izvajajo na prostem izven zaprtih prostorov, kot so na primer odprte  terase in vrtovi gostinskih lokalov.

Tako se predlaga, da so od 29. aprila dovoljene naslednje izjeme:

• storitve nepremičninskega posredovanja,
• knjižnice, galerije in muzeji,
• dimnikarske storitve.

Sprostitev storitve nepremičninskega posredovanja se pridruži že sproščenim storitvam na področju zavarovalniškega posredovanja, ki je bilo potrebno zaradi sprostitve tehničnih pregledov vozil. Menimo, da je tudi pri nepremičninske posredovanju minimalni stik med ponudnikom storitev in potrošniki ter da je ob strogem upoštevanju navodil NIJZ možnost okužbe z virusom COVID-19 preprečena ali minimalna.

Postopno se sprošča storitve na področju kulturne dejavnosti, kjer je kljub zaprtemu prostoru storitev možno organizirati na način, da je onemogočen stik med potrošniki ali je stik minimalen, kot je v knjižnicah, muzejih in galerijah, kjer je število obiskovalcev in njihovo gibanje v prostoru ob upoštevanju navodil NIJZ lahko strogo nadzorovano.

Zaradi povečanega tveganja zaradi neoskrbovanih naprav s strani stroke, je bilo sprejeto stališče, da se predlaga sprostitev na področju dimnikarske dejavnosti.

V naslednjem koraku, to bo 4. maja, se predlaga, da se med izjeme vključi še naslednje: 

• strežba izključno na terasah in vrtovih gostinskih lokalov (na prostem),
• storitve izdelave in popravil na področju tekstilne, obutvene in usnjarske dejavnosti ter izdelava ključev,
• storitve na področjih: fotografske dejavnosti, fotokopirnice, urarstvo in zlatarstvo.

Vključitev strežbe na terasah in vrtovih gostinskih lokalov pomeni začetek sproščanja gostinske dejavnosti, pri kateri je zaradi odprtega prostora ob upoštevanju navodil  NIJZ možnost okužbe možno preprečiti oz. zmanjšati na minimum.

Vključujejo se storitve na področju tekstilne, usnjarske in obutvene dejavnosti. Tekstilna dejavnost zajema izdelavo pletenin, tekstilij, oblačil, kvačkanih materialov, spodnjega perila, nogavic tehničnih tekstilij in šivanje delovnih oblačil, šiviljska popravila, šivanje izdelkov, ki niso oblačila, šiviljska popravila. Tudi pri izdelavi oblačil po meri je stik s potrošnikom minimalen.

Enako velja za usnjarsko in obutveno dejavnost, ki zajema proizvodnjo usnja in izdelave usnjenih in sorodnih izdelkov, strojenje in dodelavo usnja in krzna, potovalne galanterije, proizvodnjo obutve, oblačil in popravil in usnjene galanterije. Gre za sprostitev storitev  čevljarskih, torbarskih, krznarskih storitev, med katerimi so storitve, ki se izvajajo na obrtni način. Ker pogosto, zlasti čevljarji, hkrati ponujajo storitev izdelave ključev, se tem storitvam dodaja tudi izdelava ključev.

Nadalje se sproščajo storitve, kjer je stik s potrošniki minimalen, vendar gre za storitve, ki so potrebne za delovanje javnih služb, ki se postopno sproščajo, kot so uradi in upravne enote, postopno sproščanje na področju šolstva (matura) itd. Med te storitve štejemo storitve na področju fotografske dejavnosti in fotokopiranje.

Doda se tudi storitve urarstvo in zlatarstvo, ki se izvajajo na obrtni način in je stik s potrošnikom minimalen. Vse navedene storitve je dovoljeno ponujati in prodajati le ob strogem upoštevanju navodil NIJZ, na način, da se prepreči možnost okužbe ali je možnost  minimalna.

Poleg frizerskih in kozmetičnih salonov, ki vključuje na primer ličenje, manikure, nameščanje umetnih nohtov, odstranjevanja dlak, se vključi tudi druge storitve na področju dejavnosti higienske nege, kot sta masaža in pedikura. Druge dejavnosti, kot so savne, kopeli, wellnes, piercing, tetoviranje in drugi podobni postopki zaradi večje možnosti okužbe niso vključeni.

Za prodajalne iz 1., 15. in 16. točke prvega odstavka 2. člena se določi enotni časovni okvir, ki je namenjen nakupom ranljivih skupin potrošnikov, in sicer od 8.00 do 10.00. Priporočamo pa, da ranljive skupine še vedno opravljajo svoje nakupe v času, ki je namenjen samo njim, ker druge skupine potrošnikov takrat ne opravljajo svojih nakupov. Zaradi postopnega sproščanja ukrepov starejši od 65 let lahko, enako kot druge ranljive skupine, nakup opravijo tudi izven tega časovnega okvirja, v preostalem delu obratovalnega časa prodajalne. Določba izkazovanja starosti se s tem odpravi.

Kljub temu da so prodajalne ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte, z izjemo bencinskih servisov in lekarn, se z namenom preprečevanja gneče v prodajalnah v času pred in po prvomajskih praznikih določi, da so prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, lahko v nedeljo, dne 3. maja 2020, odprte od 8.00 do 13.00 ure. V dneh pred in po prazniku (30. aprila in 4. maja) se pričakuje povečan obisk. 

Dodana je tudi določba, da vlada vsakih sedem dni ugotavlja strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka, ob upoštevanju strokovnih razlogov zanje. O tem, ali se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi, vlada obvesti Državni zbor in javnost.

Vlada sprejela odgovor na drugo in tretjo dopolnitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti odloka o začasni splošni prepovedi gibanja

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela odgovor na drugo in tretjo dopolnitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (Uradni list RS, št. 38/20), in ga pošlje Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Vlada meni, da je pobuda očitno neutemeljena, zato Ustavnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da jo zavrne.

Pobudnik je 9. aprila 2020 pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije vložil drugo in tretjo dopolnitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti odloka, tretja dopolnitev vsebuje tudi razširitev pobude na novi Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (Uradni list RS, št. 52/20).

Pobudnik v drugi dopolnitvi pobude glede na naknadno nastala dejstva oziroma pravno videnje trenutnega dogajanja v Evropi s stališča Sveta Evrope poudarja, da je Svet Evrope vsem vladam držav članic 7. aprila 2020 poslal dokument z naslovom Respecting democracy, rule of law and human rights in the framework of the COVID-19 sanitary crisis: A toolkit for member states, katerega namen je pomagati državam, da pri sprejemanju izvrševanja ukrepov v povezavi s krizo COVID-19 zagotovijo »spoštovanje človekovih pravic, demokracije in vladavine prava«. Pobudo utemeljuje s poudarki Sveta Evrope, ki po njegovem mnenju dodatno potrjujejo neustavnost odloka in njegovo neskladje z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP): spoštovano mora biti načelo vladavine prava in v njegovem okviru načelo zakonitosti, ukrepi, ki posegajo v človekove pravice, morajo biti časovno omejeni, ukrepi morajo biti sorazmerni oziroma nujno potrebni, spoštovano mora biti načelo delitve oblasti in sistema zavor in ravnovesij. Odlok po njegovem mnenju teh zahtev ne izpolnjuje.

Vlada poudarja, da 2. člen (svoboda gibanja) in 11. člen (svoboda zbiranja in združevanja) Protokola št. 4 k EKČP dopuščata omejitev omenjenih pravic, če je to določeno z zakonom in v demokratični družbi nujno za zaščito zdravja. Po presoji vlade gre za nujne zadeve v demokratični družbi zaradi zaščite javnega zdravja in so ti ukrepi določeni z zakonom, zato navedene omejitve ne morejo biti ustavno sporne.

Besedilo Sveta Evrope se nanaša na izredno stanje. Vlada pa poudarja, da v zvezi z epidemijo nalezljive bolezni izredno stanje iz 92. člena Ustave Republike Slovenije nikoli ni bilo razglašeno. Ustava Republike Slovenije v 16. členu ureja začasno razveljavitev in omejitev pravic v vojnem in izrednem stanju, v 92. členu pa ureja razglasitev vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepov in njihove odprave. Glede spoštovanja načela vladavine prava in v njegovem okviru načela zakonitosti vlada ponovno poudarja, da v primerih ukrepov iz odloka ne gre za najintenzivnejše posege države v človekove pravice oziroma za posege, ki bi pomenili razveljavitev človekovih pravic, ampak gre za njihovo omejitev v skladu s 15. členom Ustave Republike Slovenije. Pravice se omejujejo na podlagi 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih, ki v skladu z 32. in 42. členom Ustave Republike Slovenije daje vsebinsko podlago za te omejitve, slednje pa so uveljavljene v obsegu, ki je nujno potreben za dosego cilja.

Glede ukrepov, ki morajo biti časovno omejeni, vlada odgovarja, da je o tej problematiki Ustavno sodišče Republike Slovenije že odločilo, in sicer je začasno zadržalo izvajanje 7. člena odloka, pri tem pa določilo način izvrševanja te odločitve. Vlada je tudi že v obdobju pred odločitvijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije redno preverjala in spremljala potrebnost in učinkovitost izvajanih ukrepov iz odloka. Omenjeno odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije bo izvajala tudi v prihodnje oziroma v času izvajanja ukrepov iz (novega) odloka, s čimer bo odslej še bolj poudarjena začasnost ukrepov. Vlada bo vsak teden odločala o podaljšanju, spremembi ali odpravi ukrepov in o tem sproti obveščala javnost.

Glede sorazmernosti oziroma nujnosti ukrepov je vlada že v prvem odgovoru pojasnila, da so ti ukrepi nujni in hkrati tudi primerni za dosego legitimnega cilja ter sorazmerni v ožjem smislu.

Glede spoštovanja načela delitve oblasti vlada pojasnjuje, da se z vidika razmerja med zakonodajno in izvršilno oblastjo v Republiki Sloveniji ni nič spremenilo, ker izredno stanje ni bilo razglašeno. Po njenem mnenju ne gre za kršitev delitve oblasti, saj vse ukrepe sprejema na podlagi veljavnih zakonskih podlag, ki jih je sprejel Državni zbor, in jih vedno lahko tudi spremeni, če presodi, da je to potrebno. Navedbe pobudnika glede kršitve načela oblasti so le pavšalne in neobrazložene, zato so očitno neutemeljene.

Glede ohranjanja funkcije Ustavnega sodišča Republike Slovenije vlada odgovarja, da z nobeno aktivnostjo ni posegala v sodno vejo oblasti niti ni posegala v morebitno delovanje in organizacijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije ali v njegovo presojo konkretnega odloka.

Pobudnik s tretjo dopolnitvijo svojo pobudo razširja tudi na nov odlok, ki ga je vlada sprejela 15. aprila 2020 in je začel veljati 18. aprila 2020, to je na Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (Uradni list RS, št. 52/20, v nadaljevanju odlok). Pobudnik je Ustavnemu sodišču Republike Slovenije predlagal, da v konkretni zadevi ravna v skladu z določbami 30. člena Zakona o ustavnem sodišču in v zvezi z novim odlokom in morebitnimi nadaljnjimi odločitvami vlade, ki so vsebinsko povezane s posegi v ustavne pravice pobudnika in vseh prebivalcev Republike Slovenije, svoje odločanje temu ustrezno prilagodi (razširi), saj je to potrebno zaradi zagotovitve učinkovitega (ustavno) pravnega varstva zoper tovrstne posege.

Z novim odlokom so bili sproščeni določeni ukrepi, pri čemer se sledi dinamiki sproščanja ukrepov na drugih področjih. Glede na dosedanje uspešno obvladovanje širjenja okuženosti prebivalstva takšno sproščanje ukrepov omejitve gibanja pomeni prilaganje trenutni situaciji v državi, čeprav se še vedno izvajajo določeni nujni ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni.

Pri pripravi novega odloka je bilo ustavno načelo sorazmernosti upoštevano, saj se je glede na zmanjševanje števila okuženih in sproščanje določenih drugih ukrepov temu sledilo tudi z omilitvami pri omejitvi gibanja oziroma s širitvijo upravičenih izjem.

Vlada tako meni, da so ukrepi iz novega odloka še vedno nujni za varovanje javnega zdravja in življenja prebivalcev Republike Slovenije in da v danih okoliščinah ne posegajo nesorazmerno v človekove pravice.

Vlada se tudi glede novega odloka sklicuje na vse argumente iz svojega prejšnjega odgovora na pobudo in dopolnitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti odloka.

Vlada imenovala državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo

Vlada je na današnji dopisni seji mag. Petra Geršaka imenovala za državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo.

Zakon o državni upravi določa, da državnega sekretarja imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra, ki vodi ministrstvo. Minister za javno upravo je vladi podal predlog za imenovanje mag. Petra Geršaka za državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo.

Mag. Peter Geršak je leta 1997 diplomiral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Leta 2005 si je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani pridobil še naziv magister znanosti. V svoji dosedanji poklicni poti je opravljal več vodstvenih funkcij na področju informacijske tehnologije, med drugim v podjetju IBM Slovenija in BiH in IBM Jugovzhodna Evropa.

Vlada imenovala vršilca dolžnosti  direktorja Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko na Ministrstvu za infrastrukturo

Vlada je izdala odločbo, s katero se Darko Trajanov imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata trajnostno mobilnost in prometno politiko v Ministrstvu za infrastrukturo, in sicer od 1. 5. 2020 do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 31. 10. 2020.