Glavni namen interventnega zakona ostaja enak, in sicer, da se v tem prehodnem obdobju v sodnih in upravnih postopkih omogoči takšne ukrepe, ki so usmerjeni v preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti.

Z objavo novele interventnega v Uradnem listu RS bo tako obstajala pravna podlaga, da pravosodni in upravni organi ter drugi nosilci javne oblasti izvajajo ustne obravnave, naroke, odločajo in vročajo tudi v ne-nujnih zadevah vendar še vedno pod pogoji, da se zagotovi nemoteno varno delo za zaposlene in za stranke.

Procesni in materialni roki še vedno ne tečejo, ukrepi pa omogočajo postopen prehod v nadaljnjo normalno poslovanje ter sočasno varujejo najšibkejše.

Tako bodo sodišča in drugi pravosodni organi, ki so v tem času sprejeli tudi veliko odločitev v zadevah, ki niso bile opredeljene kot nujne, z uveljavitvijo tega zakona te odločitve poslali oziroma vročili strankam, ki se z njimi sicer seznanijo, niso pa dolžne in zavezane storiti ničesar, če tega ne želijo, saj roki, tako procesni kot materialni, še vedno ne tečejo. Če pa želijo, lahko opravijo posamezna dejanja, ki bodo omogočala postopno nemoteno delovanje institucij in lahko tako tudi prej pridejo do svojih pravic.

Na izvršilnem področju so izvršbe preložene. Po uveljavitvi novele bodo sodišča lahko tudi v ne-nujnih zadevah, ki so se začele pred uvedbo ukrepov zaradi epidemije, izdajala sklepe o izvršbi in zavarovanju ter jih vročala strankam. Stranke se v teh primerih ne bodo zavezane odzvati takoj, saj roki v ne-nujnih zadevah ne tečejo, poleg tega bo še vedno v veljavi zakonska rešitev, po kateri so izvršbe (razen v primeru nujnih zadev, na primer ko gre za izterjavo preživnine) v času epidemije ustavljene oziroma prestavljene.  Seveda pa to ne pomeni, da je stranka, ki pa bi se želela odzvati, v tem omejena.

Na klasičnem civilnem oziroma pravdnem področju bo sodiščem omogočeno, da smejo izdati sodbo in jo tudi vročiti strankam, če so v ne-nujni pravdi, še pred uvedbo ukrepov zaključili narok za glavno obravnavo. Strankam bo sodba torej vročena, vendar roki ne tečejo. S tem bomo namreč pomembno pripomogli k postopnemu odpravljanju zastoja pri poslovanju sodišč.

Tudi na področju zemljiškoknjižnih zadev predlog ministrstva omogoča postopno sproščanje zadev. Odločitev o zemljiškoknjižnemu predlogu lahko postane pravnomočna, čeprav roki ne tečejo, a le če se bodo na primer vse stranke odpovedale pravici do pritožbe. Enako velja za vpise v zemljiško knjigo. Stranke so sicer lahko že do sedaj vložile zemljiškoknjižni predlog in si tako zagotovile varstvo vrstnega reda.

Nova predlagana ureditev, za čas trajanja epidemije, strankam v insolvenčnih postopkih omogoča, da tudi če svojo vlogo, izjavo ali listino predložijo po roku, pa je razlog za zamudo epidemija COVID 19 in sodišče o tem še ni odločilo, sodišče takšno prepozno vlogo še vedno obravnava in jo kljub vložitvi po roku ne zavrže. Takšna interventna pravna podlaga, ki rahlja strogost in nepopravljivost dejanj v insolvenčnem postopku, bo pomembna okoliščina tudi pri morebitni presoji predsednika Vrhovnega sodišča RS, da postopke zaradi insolventnosti določi za nujne postopke.

Zakon bo predvidoma še ta teden teden objavljen v Uradnem listu, veljati pa začne dan po objavi.