Ekološka hrana je plod ekološke pridelave, ki spoštuje osnovna načela naravi in okolju prijaznega kmetovanja. Taka hrana je kakovostna in za naše zdravje bolj koristna. Ekološka pridelava ohranja rodovitno prst, skrbi za dobro počutje domačih živali in ohranja kulturno krajino. Dobrodejno vpliva tudi na okolje, saj znižuje izpuste toplogrednih plinov in ohranja čiste vodne vire.

Ekološka hrana je označena z zelenim znakom za Ekološka živila

Potrošnik ekološko živilo prepozna po zelenem evropskem znaku za Ekološko živilo. Pripis »Kmetijstvo Slovenija« pa je še dodatna informacija kupcu, da gre za lokalni ekološki proizvod. Proizvajalec lahko svoja ekološka živila označuje na osnovi veljavnega certifikata, ki ga izda pooblaščena kontrolna organizacija. S pomočjo informacij na etiketi, kot so šifra kontrolne organizacije, ime in naslov pridelovalca ter na podlagi  veljavnega certifikata za ekološki izdelek, lahko potrošnik sledi ekološkemu izdelku vse do izvora.

Prehranska vrednost ekološke hrane

Številne znanstvene raziskave dokazujejo večjo vsebnost hranil v ekološki hrani. Kadar je ekološka hrana lokalnega izvora, je njena prehrambna vrednost pogosto najvišja, saj so živila manj časa skladiščena in imajo najkrajšo pot do končnega uporabnika.

Izrazit in pristen okus živil

Ekološka hrana ima zaradi naravnega načina pridelave na voljo dovolj časa, potrebnega za optimalno rast in razvoj. Tako dozori na naraven način ter vsebuje mnogo hranilnih snovi, ki ji dajejo primerno teksturo in poln okus. V Sloveniji je ekološki način pridelave iz leta v leto bolj prisoten in po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v letu 2019 v ekološko kontrolo vključenih 5,5 % vseh kmetij. Dostop do lokalnih ekoloških živil je omogočen na vse več lokacijah ter se iz tržnic in prodaje na kmetijah širi tudi v ostale specializirane prodajalne in v večje trgovske centre.

Tudi predelana ekološka živila so zdravju bolj prijazna

Lokalna ekološka živila se vse več uporabljajo tudi za  namen predelave, vendar se od konvencionalnih predelanih živil razlikujejo v mnogih točkah. Skladno z zakonodajo ne smejo vsebovati umetnih sladil, stabilizatorjev, konzervansov, glutaminatov in drugih ojačevalcev okusa, prav tako pa v njih ne smejo biti prisotna barvila, umetne arome, hidrogenirane maščobe ter gensko spremenjene sestavine. Na ta način so živila zdravju prijaznejša in polnovrednejša.

Strog nadzor in popolna sledljivost

Obrati z ekološko pridelavo in predelavo so izpostavljeni strogemu nadzoru in predpisom, ki omejujejo uporabo številnih kemijskih snovi. Prav tako je nadzorovana in z evropskimi predpisi urejena tudi celotna veriga od pridelave in predelave vse do prihoda izdelkov na prodajne police. Zagotovljena je tudi popolna sledljivost od njive oziroma hleva do krožnika. Preden kmetija lahko v ekološki kontroli prodaja svoje proizvode kot ekološke, mora skozi dvo ali tri letno obdobje preusmeritve.

Na spletni strani MKGP lahko potrošniki najdejo tudi brskalnik po ekoloških certifikatih, ki so bili izdani s strani slovenskih kontrolnih organizacij. Na ta način se lahko kadarkoli prepričajo ali je nek proizvod res ekološki ali ne.

Ekološko kmetijstvo je najbolj  trajnostno naravnan kmetijski pridelovalni sistem

Ekološka pridelava je že po definiciji opredeljena kot oblika in način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle, minimizira človekov vpliv na okolje in obratuje tako naravno, kot je mogoče. Za nego in zaščito rastlin se tako na primer sme uporabljati samo izdelke iz naravnih surovin.

Temelj ekološkega kmetijstva je tako ohranjanje in spoštovanje narave, ekološko pridelano hrano pa lahko umestimo v najvišji kakovostni razred. Celoten proces ekološkega kmetovanja pripomore k varovanju okolja (tal, vode in zraka) ter k ohranitvi biotske raznovrstnosti. Prav tako ekološka pridelava ustvarja zdrava in kakovostna delovna mesta ter vpliva tudi na rodove zanamcev.

Več informacij:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in spletna stran https://www.nasasuperhrana.si/ekolosko/