Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen prav malim in srednjim podjetjem, s ciljem krepitve njihove ozaveščenosti in odpornosti. V razpravi so sodelovali udeleženci javnega in zasebnega sektorja s predstavitvijo možnih rešitev za zaščito in krepitev odpornosti malih in srednjih podjetij pred kibernetskim kriminalom in zmanjševanju negativnih učinkov le-tega. 

V obdobju ogromnih količin podatkov, spletnega trgovanja in digitalizacije trga, se podjetja ne morejo povsem izogniti izpostavljenosti kibernetskim tveganjem. Podjetja, ki utrpijo kibernetske napade, so soočena z negativnimi posledicami, med katerimi sta tako finančna škoda na eni strani, kot upad ugleda na drugi.

Predsednik odbora Evropske konfederacije malih podjetij David Caro je med drugim poudaril, da 60 % podjetij, ki so tarča kibernetskega napada, propade v 6 mesecih. V času krize COVID-19 ter posledično vse večje odvisnosti od dela na domu in povezovanja vse večjega števila naprav, se povečujejo tudi ranljivosti in tveganja, saj je zdravstvena kriza COVID-19  prinesla tudi nove oblike oziroma načine spletnega kriminala. Še vedno prevladujejo napadi zvabljanja (phishing) in izsiljevalski virusi (ransomware), zaznati pa je porast le-teh, ki jih vodijo ljudje (za razliko od avtomatiziranih), kar pomeni, da so napadi bolj osredotočeni, bolj načrtovani in usmerjeni. Povečalo se je tudi število novo registriranih domen, ki so zlonamerne.

Tudi mala in srednja podjetja se tako soočajo z novimi izzivi, ki jih predstavljajo kibernetski napadi. Povečati je treba zavedanje v vodstvih podjetij glede tveganja, ki ga predstavljajo kibernetski napadi, zagotoviti ustrezno tehnologijo in usposobljeno osebje, predvideti stroške in finančne posledice, skratka vzpostaviti ustrezno regulativno okolje, vključno s certifikacijskimi shemami, ki bo zagotovilo pomoč malim in srednjim podjetjem na način, ki jih ne bo oviral pri njihovem poslovanju.