Državni zbor Republike Slovenije je 28. aprila2020 sprejel Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19).

Novela med drugimi uvaja tudi pomembne spremembe pri vodenju upravnih in drugih javnopravnih postopkov v državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnostih in pri nosilcih javnih pooblastil.

V upravnih in drugih javnopravnih postopkih je bilo po uveljavitvi Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) dovoljeno vročanje samo v nujnih zadevah. V zadevah, ki niso zadostile kriterijem za nujno obravnavo, se vročanje ni opravljalo zaradi možnosti širjenja virusne okužbe.

Spričo ugodnejše javnozdravstvene situacije, kot je bila ob uveljavitvi osnovnega zakona, se z novelo omogoča vročanje tudi v nenujnih zadevah. To ne bo potekalo na ustaljen način osebnega vročanja odločb, sklepov in drugih dokumentov, ki se v času epidemije uporablja samo v nujnih zadevah. V teh primerih namreč vročevalec na naslovu stanovanja ali poslovnega prostora poišče naslovnika in mu ob podpisu vročilnice izroči dokument, če takšna vročitev ni uspešna, naslovnik lahko dokument v 15 dneh prevzame na pošti.

Dokumenti v nenujnih zadevah se bodo do prenehanja veljavnosti začasnih ukrepov oziroma do prenehanja nevarnosti širjenja virusne okužbe vročali z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v »običajen« elektronski predal, zato naslovniku ne bo treba podpisovati vročilnic, povratnic ali drugih dokumentov o vročitvi. Vročitev bo veljala za opravljeno šesti oziroma dvajseti delovni dan od dneva odpreme, ki bo označena na pisanju, odvisno od tega, ali se vročanje opravlja v Republiki Sloveniji ali zunaj nje.

Z novelo zakona se omogoča tudi izvajanje ustnih obravnav v nenujnih zadevah upravnih in drugih javnopravnih zadevah. Ustne obravnave so bile do uveljavitve novele dovoljene le v nujnih zadevah. Sedaj bo presojo o tem, ali se bo ustna obravnava izvedla, v vsakem posameznem primeru opravil organ. Pri tem bo moral upoštevati možnost širjenja in okužbe udeležencev postopka. Ustno obravnavo bo izvedel zgolj, če bo ob ustreznih zaščitnih ukrepih onemogočena okužba udeležencev in ne bo ogroženo njihovo zdravje in življenje.

V zvezi z Zakonom o spremembi in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) v nadaljevanju podajamo odgovore na najbolj pogosta vprašaja

Ali se v času posebnih ukrepov zaradi epidemije vročanje v upravnih postopkih ne opravlja?
V upravnih in drugih javnopravnih postopkih se v času veljavnosti posebnih ukrepov nemoteno vročajo odločbe, sklepi in drugi dokumenti, a le v nujnih zadevah. V nenujnih zadevah se do uveljavitve novele ZZUSUDJZ-A vročanje odločb, sklepov in drugih dokumentov po pošti in v prostorih organov ni opravljalo, opravljalo se je le vročanje po elektronski poti v varni elektronski predal. Z uveljavitvijo novele ZZUSUDJZ-A je omogočeno vročanje odločb, sklepov in drugih dokumentov tudi v nenujnih zadevah. Vročanje se bo opravilo tako, da se bo pošiljka vložila v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal. Zaradi pravne varnosti je predvideno, da je vročitev opravljena šesti delovni dan od dneva odpreme oziroma dvajseti delovni dan od dneva odpreme, če se vroča po pošti v tujino.

Komu se lahko vroča z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal?
Z vložitvijo upravnega pisanja v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal se lahko vroča vsaki fizični ali pravni osebi (o pogojih za vložitev v elektronski predal glej tudi naslednja vprašanja in odgovore).

Kako bo naslovnik pošiljke v nenujnih zadevah vedel kdaj se šteje, da je vročitev opravljena?
Vsaka odločba, sklep, ali drug dokument, ki bo vročen z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal bo na ovojnici ali na samem pisanju opremljena z naslednjimi podatki: kdaj je bila odprema opravljena, kdaj oziroma kateri dan se dokument šteje za vročen in kdaj začne teči rok, v katerem je naslovnik dolžan nekaj storiti (na primer poslati dokazila, vložiti pritožbo ipd.)

Kaj naj stori naslovnik, če upravnega pisanja ni prejel in ali je v takem primeru lahko prikrajšan za možnost vložitve pravnega sredstva?
Če naslovnik upravnega pisanja ni prejel, o tem obvesti organ. Če vročitev ni bila opravljena, upravno pisanje ne more začeti učinkovati, roki za izpolnitev ali vložitev pravnega sredstva pa niso mogli začeti teči, zato naslovnik ne more trpeti škodljivih posledic, vključno z zamudo roka za vložitev pravnega sredstva.

Ali bo organ vsakokrat ponovil vročitev, če ga naslovnik obvesti, da upravnega pisanja ni prejel?
Ne, poskus vročitve se bo ponovil le kadar vročitev ni opravljena. Če je na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga organ, mogoče ugotoviti, da je bila vročitev, kljub drugačnemu zatrjevanju naslovnika, opravljena, se ponovni poskus vročitve ne bo opravil. V primeru dvoma o vročitvi se lahko izvedejo potrebni dokazi, na primer zasliši vročevalca, naslovnika, priče ipd. Poskus vročitve se ponovi le zaradi izraženega dvoma, ki ga na podlagi podatkov, s katerim razpolaga organ, ni mogoče ovreči.

Kaj mora naslovnik storiti, če se upravno pisanje vroča v hišni predalčnik, poštni predal ali na elektronski naslov?
Naslovnik v primeru vložitve upravnega pisanja v hišni predalčnik in poštni predal ni dolžan storiti ničesar. Ker bo vročevalec upravno pisanje pustil v hišnem predalčniku ali poštnem predalu, naslovnik seznanitve ne bo potrjeval s podpisom vročilnice, povratnice ali drugih dokumentov o vročitvi. V skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve, je naslovnik dolžan poskrbeti za redno praznjenje hišnega predalčnika in poštnega predala. Če bo upravno pisanje vloženo v elektronski predal, bo organ pozval naslovnika, da vložitev oziroma seznanitev potrdi s povratnim sporočilom na naslov organa, s katerega je bilo pisanje poslano. Zaradi učinkovitega dela organov, prosimo naslovnike, da so pri tem dosledni. Omenjena potrditev lahko služi kot dokaz o prejemu dokumenta, ni pa pogoj za to, da bi vročitev v elektronski predal šteli opravljeno.

Kako vložitev upravnega pisanja v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal vpliva na tek rokov?
Z vložitvijo upravnega pisanja v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal se upravna pisanja vročajo le v nenujnih zadevah. Po ZZUSUDJZ v času trajanja začasnih ukrepov roki za opravljanje procesnih dejanj v nenujnih zadevah ne tečejo. Tako bo do objave sklepa Vlade Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije, da so prenehali razlogi za trajanje začasnih ukrepov oziroma najkasneje do 1. 7. 2020, ko začasni ukrepi po zakonu prenehajo veljati. Naslovnik, ki je prejel upravno pisanje v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal, zato neposredno po seznanitvi ni dolžan storiti ničesar. Roki za izpolnitev obveznosti ali za vložitev pravnega sredstva bodo začeli teči po prenehanju začasnih ukrepov. Kolikor bo naslovnik kljub prekinitvi teka roka izpolnil naloženo ali vložil pravo sredstvo, se bo postopek nadaljeval.

Kaj naj stori naslovnik, če odziva organa na vložen zahtevek ni prejel, pa ne gre za nujno zadevo?
Organi so začeli vročati upravna pisanja v nenujnih zadevah z uveljavitvijo novele ZZUSUDJZ-A. Prva pisanja bodo zato predana v poštno dostavo po prvomajskih praznikih. Upoštevaje, da organi v času še vedno trajajoče epidemije poslujejo omejeno, in da se je v času od uveljavitve ukrepov 29. marca 2020 nabralo veliko pisanj, ki čakajo na vročitev, predlagamo da se počaka vsaj deset delovnih dni, da bo upravno pisanje vloženo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal dokument pisanje.

ZZUSUDJZ sedaj omogoča vročanje v elektronski predal, ki ne ustreza tehničnim in varnostnim zahtevam, ki jim mora zadostiti varni elektronski predal. Kaj velja kot ustrezen elektronski predal, da bo vanj omogočeno elektronsko vročanje?
Za elektronski predal po ZZUSUDJZ-A se šteje elektronski naslov, ki ga stranka navede v vlogi, ali iz katerega pošlje vlogo. Zato se za vročanje lahko uporabi vsak »običajen« elektronski naslov (na primer gmail). Priporočamo, da se pred sporočanjem elektronskega naslova ali dajanjem privolitve za vročanje preveri pogodbo oziroma splošne pogoje o uporabi elektronskega predala – naslova, ki so bili praviloma sprejeti pred začetkom njegove uporabe, da se ugotovi ali elektronski predal zagotavlja zadostno in pričakovano stopnjo zaščite zasebnosti, saj ob izrecni privolitvi organ teh ne bo preverjal, ampak bo sledil izraženi volji.

ZZUSUDJZ-A omogoča vročanje v elektronski predal, kaj naj stranka postopka stori, da bo upravna pisanja prejemala v elektronski predal, namesto po pošti v hišni predalčnik?
Če oseba želi, da organ upravna pisanja pošilja po elektronski poti na elektronski naslov, je treba organu sporočiti elektronski naslov in podati jasno ter nedvoumno izjavo oziroma soglasje, da se vročanja opravljajo na sporočen elektronski naslov.

Ali lahko organ upravna pisanja pošilja na elektronski naslov, če oseba v to ni privolila?
Ne, vročanje v elektronski predal oziroma na »navaden« elektronski naslov je dopustno zgolj v primerih, ko oseba, ki se ji bo vročanje opravljalo na ta način, sama sporoči elektronski naslov in ko prostovoljno, izrecno in nedvoumno privoli v vročanje na takšnem elektronskem naslovu. Privolitev se lahko kadarkoli prekliče. Zato morebitni pozivi organov, da se osebe izrečejo o vročanju na elektronski naslov, v nobenem primeru ne morejo veljati kot privolitev, če se oseba na poziv ne bi odzvala ali se ne bi odzvala v postavljenem roku.

Ali lahko odločbo prevzamem v prostorih organa?
Po ZZUSUDJZ zakonu vročanje v prostorih organa ni dovoljeno. Izjema se dopušča za nujne zadeve, ki jih je že po področnih zakonih treba vročiti v prostorih organa. Take situacije nastopijo na primer pri vročanju osebnih dokumentov, ki se pri dnevnih migrantih vedno opravijo v prostorih organa, ker osebni dokument potrebujejo za vsakodnevno potovanje na delo; enako velja za tiste primere, ko ga oseba potrebuje čimprej zaradi potovanja v tujino zaradi zdravljenja, nujnih službenih opravkov itd.