Vlada sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente, ki začne veljati 5. maja 2020.

V skladu z Zakonom o trošarinah se trošarina od energentov plačuje v absolutnem znesku, ki je določen za posamezno vrsto izdelka, in različno glede na namen (za ogrevanje ali pogon). Trošarinska obveznost nastane v trenutku proizvodnje ali vnosa ali uvoza, obveznost za obračun in plačilo pa nastane s sprostitvijo v porabo in je določena v 6. členu Zakona o trošarinah. Trošarinski zavezanec mora pri obračunu trošarine upoštevati zneske trošarine, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine. Zakon daje pooblastilo vladi za zmanjšanje ali povečanje trošarine, v skladu z ekonomsko politiko Republike Slovenije.

S predloženo uredbo se spreminja trošarina

• za bencine zviša z 0,50218 eurov/liter na 0,51421 eurov/liter oziroma za 0,01203 eurov/liter in
• za plinsko olje za pogon zviša z 0,41879 eurov/liter na 0,46703 eurov/liter oziroma za 0,04824 eurov/liter.

S spremembo višine trošarin bodo cene glavnih dveh energentov še vedno znašale 1 euro/liter.

Vir: Ministrstvo za finance

Odgovor vlade na predlog za zadržanje izvrševanja Odloka o začasni prepovedi poujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom

Vlada je sprejela odgovor na predlog za zadržanje izvrševanja Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v ter ga poslala Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Vlada meni, da so navedbe predlagateljev o nastanku škodljivih posledic zaradi izvrševanja odloka posplošene, da je mogoče varstvo pravic predlagateljev zagotoviti z ukrepi iz interventne zakonodaje in da bi prav z zadržanjem izvrševanja odloka lahko nastale nepopravljive posledice.

Predlagateljem z izvršitvijo odloka nikakor ne morejo nastati popravljive škodljive posledice, saj se z izvrševanjem odloka položaj predlagateljev ne more poslabšati do mere, ko je težko popravljiv, kar je zahtevani pogoj za začasno zadržanje odloka. Odlok ima naravo začasnega ukrepa in hkrati pa je varstvo pravic predlagateljev je možno zagotoviti z ukrepi interventne zakonodaje.

Interventna zakonodaja je namenjena pomoči številnim ranljivim skupinam prebivalstva, kot tudi pravnim in fizičnim osebam, ki zaposlujejo delavce in samim delavcem. Samozaposleni in družbeniki bodo prejeli izredno pomoč v obliki začasnega mesečnega temeljnega dohodka in odpisa prispevkov, ki so jih še vedno bremenila in so jim kljub sprejetemu odloku zapadla v plačilo. Torej je zakon zajel poleg gospodarskih subjektov, katerim je upadel promet zaradi virusa COVID-19, tudi vse subjekte, ki jim je odlok onemogočil poslovanje.

Po drugi strani bi po mnenju vlade z morebitnim zadržanjem izvrševanja odloka lahko nastale nepopravljive posledice. Škodljive posledice, ki bi domnevno nastale po navedbah predlagateljev, če bi se sporni odlok izvrševal, po oceni vlade ne bi pretehtale nad škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se ta odlok ne bi izvrševal. Vlada je ocenila, da bi bile zato posledice začasnega zadržanja hujše, kot če bi se izpodbijani odlok izvrševal. Z odlokom se varujejo tako javno zdravje kot tudi življenje in zdravje predlagateljev.

Na podlagi obrazloženega vlada meni, da bi zadržanje odloka privedlo do škodljivih posledic, ki jih ne bi bilo mogoče popraviti in bi zaradi tega bila ogrožena zdravje in življenje posameznikov, tudi predlagateljev. Te škodljive posledice bi bile nedvomno hujše in težje popravljive (celo nepopravljive) kot morebitne škodljive posledice izvrševanja odloka, ki jih zatrjujejo predlagatelji, saj bi bila lahko ogrožena zdravje in življenje posameznikov.

Vlada poleg tega pojasnjuje, da so omejitve, ki jih določa odlok le začasne narave in da vlada vsak dan preverja epidemiološko stanje v Republiki Sloveniji ter tudi, kateri ukrepi so potrebni za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 in glede na to sprošča ter postopoma odpravlja prepovedi

Vlada tudi poudarja, da vsakodnevno spremlja stanje v Sloveniji in preverja primernost sprejetih ukrepov ter ali so sprejeti ukrepi še potrebni oziroma v kolikšni meri so ti ukrepi še potrebni za nadaljevanje  obvladovanja epidemije COVID-19. Odlok je bil na tej strokovni podlagi že 7 krat spremenjen, zato ni mogoče govoriti o trajnosti in nesorazmernosti ukrepa.

Iz navedenega torej nedvomno izhaja, da ne gre za stalne oziroma trajajoče ukrepe, ampak da so ti ukrepi in odlok začasne in kratkotrajne narave.

Vlada glede na vse navedeno meni, da je predlog za začasno zadržanje izvrševanja odloka v celoti neutemeljen in zato predlaga Ustavnemu sodišču, da predlog za začasno zadržanje izvrševanja odloka zavrne.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo