Izvajanje določb Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami
S tem zakonom in njegovimi spremembami ter dopolnitvami se vzpostavljajo začasni ukrepi (za čas veljavnosti zakona, najkasneje do 1. 7. 2020), ki pomenijo odstop od uveljavljenih pravil Zakona o splošnem upravnem postopku.
Ukrepi sledijo temeljnemu cilju zmanjševanja možnosti širjenja virusa zaradi izvajanja procesnih dejanj na strani strank in na strani organov. Z zakonom se varujejo pravni položaji strank, ki bi morale izpolniti neko odrejeno obveznost, bodisi odpravljati pomanjkljivosti ali pošiljati dokaze, ki so potrebni za odločitev, pa tudi izpolnjevati obveznosti, ki so ji naložene z odločbo ali sklepom.
Ti prinašajo:
- Od uveljavitve zakona (1.5.2020) do objave sklepa Vlade Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije o prenehanju razlogov, roki ne tečejo.
To pomeni, da vsi, ki so bili pozvani k odpravi kakršnihkoli pomanjkljivosti ali prilaganju dokazov, niso dolžni obveznosti izpolniti v roku, ki je zapisan v dokumentu, in to ne bo vplivalo na njihov pravni položaj. Zaradi prekinitve teka roka bodo obveznost lahko izpolnili po prenehanju ukrepov. Prekinitev teka roka pomeni, da bodo vsi, ki so bili pozvani k odpravi kakršnihkoli pomanjkljivosti ali prilaganju dokazov, lahko po prenehanju ukrepov izkoristili preostanek časa, ki v času prekinitev ni tekel.
Stranke lahko v času prekinitve roka, če tako želijo, po elektronski poti in po pošti, pošljejo podatke ali listine, ki so potrebne za izvedbo postopka.
Če bi se tak rok iztekel v času trajanja posebnih ukrepov, bodo vlagatelji pravico/obveznost uveljavljali v 8 dneh po prenehanju ukrepov, do takrat pa se jim morebitna obstoječa pravica/obveznost po zakonu podaljša.
- Poleg prekinitve rokov, ki varujejo pravni položaj strank (dopolnitve elaboratov, pritožbeni roki), posebni ukrepi predvidevajo tudi prekinitev teka rokov za organ (npr. odločanje v roku enega oziroma dveh mesecev).
Postopki se bodo morebiti lahko podaljšali za toliko časa, kolikor bodo trajali posebni ukrepi.
- Podaljšanje bo tako lahko vplivalo na vse postopke, razen na nujne. Nujne zadeve zakon opredeli kot zadeve oziroma postopke, pri katerih je od odločitve v zadevi odvisno zavarovanje življenja in zdravja ljudi, javni red in mir, javna varnost, premoženje večje vrednosti, preživljanje oseb ali drugi nujni ukrepi za izvajanje oblasti za doseg namena, ki ga zasleduje zakon.
Pri tem velja, da se roki, ki so določeni v dokumentih izdanih pred uveljavitvijo tega zakona, ne prekinejo.
- Z novelo zakona se omogoča tudi izvajanje ustnih obravnav v nenujnih zadevah upravnih in drugih javnopravnih zadevah. Presojo o tem, ali se bo ustna obravnava izvedla, bo v vsakem posamičnem primeru opravil organ. Pri tem bo moral upoštevati možnost širjenja in okužbe udeležencev postopka. Ustno obravnavo bo izvedel zgolj, če bo ob ustreznih zaščitnih ukrepih onemogočena okužba udeležencev in ne bo ogroženo njihovo zdravje in življenje.
- Spričo ugodnejše javnozdravstvene situacije, kot je bila ob uveljavitvi osnovnega zakona, se z novelo omogoča vročanje tudi v nenujnih zadevah. V zvezi z vročanjem dokumentov v nenujnih zadevah so spremembe in dopolnitve obravnavanega zakona predvidele poseben sistem vročanja dokumentov strankam tako, da se v času njihove veljavnosti za ne nujne zadeve vročitve opravijo z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali »običajen« elektronski predal naslovnika.
Naslovniku ne bo treba podpisovati vročilnic, povratnic ali drugih dokumentov o vročitvi. Vročitev velja za opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme, ki bo označena na pisanju, odvisno od tega, ali se vročanje opravlja v Republiki Sloveniji ali izven nje.
Organ lahko po telefonu, po elektronski poti ali na drug način preveri, ali je naslovnik dokument prejel in kdaj ga je prejel. V primeru vročanja v elektronski predal se od naslovnika zahteva potrditev prejema dokumenta. Elektronski naslov lahko stranka navede v vlogi in ni treba, da ta ustreza varnostnim in tehničnim zahtevam.
- Vloge po elektronski poti se lahko vložijo brez varnega elektronskega podpisa, ki je sicer standard in formalna zahteva. Organ lahko identiteto vložnika ugotavlja ali preverja z drugimi načini, na primer s tem, da zahteva, da stranka sporoči še uradno dodeljeno identifikacijsko številko (EMŠO, DŠ) ali tudi na druge načine (na primer z naprednim elektronskim podpisom).
- Vlaganje vlog in ustnih izjav na sedežu organa brez predhodne najave in dogovora ni mogoče, saj to zagotavlja varnost in zdravje strank, drugih udeležencev in organa.
Vročanje na sedežih organa ni mogoče.
- Vročanje z javnim naznanilom, ki se v običajnih situacijah opravi tako, da se naznanilo objavi (fizično) na oglasni deski organa in (elektronsko) na eUpravi, se spremeni tako, da se objave opravljajo samo na eUpravi. Zato zainteresiranim ni treba hoditi k organom.