Minister je v pogovoru z županom in njegovimi sodelavci poudaril, da je vlada za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu s prvim proti kriznim paketom zagotovila 6-7 odstotkov BDP. Od tega je okrog 280 milijonov evrov razpoložljivih evropskih sredstev obdobja 2014-2020, ki bodo usmerjeni v ukrepe za ohranitev delovnih mest, podporo zdravstvu in gospodarstvu.

Povedal je, da razmere, nastale zaradi COVID-19, pričakovano vplivajo tudi na izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji in na realizacijo že zastavljenih projektov v trenutni finančni perspektivi: “Vpliv COVID-19 v izvajanju projektov opredeljujemo kot višjo silo, ki je ni bilo mogoče pričakovati, se ji izogniti ali odvrniti. To ustvarja situacijo, ki jo je treba obravnavati s posebnimi ukrepi za podporo upravičencem.”

Minister je prepričan, da bo trenutna situacija zaradi COVID-19 vplivala tudi na spremembe pri naslavljanju prioritet v prihajajočem programskem obdobju 2021-2027. “Prioritete so se zaradi nastale situacije spremenile. Kar je bilo še včeraj prioriteta, danes ni več. In kar je prioriteta danes, jutri morda ne bo več,” je poudaril. “Za okrevanje po trenutni krizi bo treba razvojni cikel države načrtovati z vsemi možnimi razpoložljivimi viri in se ne zanašati samo na evropska kohezijska sredstva. Diverzifikacija različnih virov je zato tudi za razvoj regij in občin ključna,” je še dodal.

V nadaljevanju je minister z ekipo prisluhnil predstavnikom občine. Župan dr. Ivan Žagar se je ministru in vladi uvodoma zahvalil za dvig povprečnin. V nadaljevanju je izpostavil, da se pri izvajanju projektov velikokrat srečujejo z dolgotrajnimi okoljskimi postopki in ostalimi administrativnimi ovirami.

Minister je poudaril, da se Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, kot tudi celotna vlada, ozkih grl zavedajo. V okviru sprememb zakonodaje, ki je začela veljati 1. maja letos, so bile sprejete nekatere spremembe na okoljskem področju, ki bodo omogočile hitrejšo izvedbo že potrjenih projektov, ki niso okoljsko sporni in imajo vsa potrebna dovoljenja. V okviru tretjega svežnja zakonodajnih sprememb, ki se pospešeno pripravlja, pa sledijo ostale spremembe, ki v tem trenutku preprečujejo operativno izvedbo operacij oz. projektov.

“Z evropskimi sredstvi v Sloveniji pišemo številne dobre zgodbe. Danes smo si ogledali dve, regijski center za ravnanje z odpadki in industrijsko cono Impol,” je dejal minister.

S ciljem čim boljše priprave na novo programsko obdobje evropske kohezijske politike 2021-2027 bosta minister Černač in državna sekretarka mag. Moniko Kirbiš Rojs z obiski občin nadaljevala do konca junija. Vzporedno bodo potekale aktivnosti z vsemi ostalimi partnerji in deležniki. Danes sta poleg Slovenske Bistrice obiskala tudi Radence in Lendavo.