Voditelji so ponovili jasno podporo evropski perspektivi regije, potrdili močno solidarnost z Zahodnim Balkanom v kontekstu spopada s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami ter se zavzeli za krepitev ekonomsko socialnega sodelovanja med EU in regijo. Na videokonferenci je sodeloval tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša.

Voditelji so izpostavili pomen tesnega sodelovanja pri soočanju s skupnimi izzivi, ki jih povzroča pandemija. EU je zelo hitro sprejela paket finančne pomoči v višini več kot 3,3 milijarde evrov za takojšnjo pomoč zdravstvenemu sektorju, še posebej za nabavo medicinske opreme ter za podporo socialno ekonomski obnovi regije. Pomoč in sodelovanje med obema stranema je veliko večje od tistega, kar so regiji ponudili drugi partnerji in to zahteva javno priznanje.

Voditelji so prav tako podprli pomen zavezanosti Zahodnega Balkana evropskim vrednotam in načelom, kot so demokracija, vladavina prava, boj proti korupciji, organiziran kriminal, spoštovanje človekovih pravic, enakosti spolov in pravic manjšin ter izpostavili pomen izpolnjevanja reformnih zavez na ključnih področjih. Zavzeli so se za utrditev sodelovanja na področju boja proti dezinformacijam in hibridnim aktivnostim še posebej iz držav, ki skušajo spodkopati evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. 

Predsednik vlade Janez Janša je pozdravil organizacijo videokonference, saj je pomembno, da se pandemiji navkljub tesni stiki in izmenjava informacij ohranita. Virus predstavlja izzive, ki ne razločujejo med državami članicami EU in drugimi evropskimi državami. Da bo Evropa močnejša in odpornejša, je potrebna tesna medsebojna koordinacija ne le med pandemijo, ampak tudi v fazi izhoda iz nje in v kasnejših korakih gospodarske obnove. 

Premier Janša je izpostavil tri točke: 

1. EU med pandemijo držav Zahodnega Balkana ni pustila samih. Pozdravil je mobilizacijo več kot 3.3. milijarde evrov za regijo. Sredstva morajo biti premišljeno uporabljena tako za spopad s samo krizo kot tudi za post-krizno obnovo. Prav tako ne smemo pozabiti, da je veliko držav članic, med njimi tudi Slovenija, državam regije podarilo zdravstveno opremo ali ponudilo ostale oblike pomoči tudi na bilateralni ravni. Po drugi strani pa mora EU tudi priznati podporo, ki so jo države Zahodnega Balkana namenile državam članicam. Ob tem je še posebej izpostavil hitri pretok osnovnih dobrin skozi t.i. zelene prometne pasove, ki povezujejo EU in Zahodni Balkan ter dobavo materiala za testiranje s strani EU, s katerim države Zahodnega Balkana lahko nadzirajo pravilno delovanje testiranj. Prav tako je potrebno omeniti obojestransko pomoč pri repatriaciji državljanov in tesno sodelovanje pristojnih zdravstvenih in policijskih služb. Vsa ta obojestranska podpora in sodelovanje gre onstran meja pomoči, ki jo Zahodnemu Balkanu lahko nudi katerikoli drugi oddaljeni partner. To zahteva javno priznanje tako znotraj EU kot v državah Zahodnega Balkana. 

2. Socialno-ekonomski razvoj regije in njena integracija v EU je osnovnega pomena za Evropo kot kontinent. Navkljub trenutni krizi se moramo zavzemati za zagotovitev politične, ekonomske, pravne in socialne konvergence. Sedaj se mora širitveni proces z nadgrajeno metodologijo nadaljevati brez nadaljnjega odlašanja. Odgovorno lastništvo reformnega procesa s strani političnih voditeljev v regiji je pri tem ključnega pomena.

3. Mladi v regiji potrebujejo perspektivo, ki jim ponuja smiselne in produktivne možnosti v njihovih lastnih državah. To pa od EU zahteva, da se osredotoči na oblikovanje temu primernih ugodnih pogojev. Ti ukrepi morajo presegati širitev že obstoječih Erasmus+ štipendij.

Predsednik vlade je zaključil, da mora EU vsem izzivom navkljub ostati dobro skoordinirana in aktivno angažirana v regiji. Pri tem igrata pomembno vlogo tako Evropska komisija in visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko, s katerima bo Slovenija v okviru priprav na predsedovanje Svetu EU tesno sodelovala.