Ministri so skupaj s komisarjema za kmetijstvo in razvoj podeželja Januszem Wojchiechowskim ter za okolje, oceane in ribištvo Virginijusom Sinkevičiusom ocenili sprejete ukrepe Evropske komisije na področjih kmetijstva in ribištva, obenem pa tudi trenutno stanje na kmetijskih trgih.

Državni sekretar dr. Jože Podgoršek je pozdravil vse dosedanje napore Evropske komisije in držav članic pri zagotavljanju kontinuitete dobavnih poti in pretoka delovne sile za potrebe kmetijskega in ribiškega sektorja, s čimer se v izrednih razmerah zagotavlja varnost preskrbe s hrano.

Ob tem je izpostavil nabor že sprejetih ukrepov na področju kmetijstva, izrazil pa zaskrbljenost predvsem glede stanja na trgu mleka in govejega mesa. Zavzel se je tudi za dodatno ukrepanje na področju sadja in zelenjave, da bi bili do podpornih ukrepov upravičeni tudi proizvajalci, ki niso člani organizacij proizvajalcev. Za nekatere sprejete ukrepe na področju vinarstva in vinogradništva ter glede ukrepov, ki omogočajo začasno odstopanje od pravil konkurenčnosti, je podprl predloge držav članic po dodatnih finančnih sredstvih.

Glede financiranja dodatnih ukrepov na ravni EU je Evropsko komisijo pozval, da naj predstavi jasno proračunsko sliko, na podlagi katere bi se države članice lahko odločale o uporabi t.i. krizne rezerve. Pozdravil je tudi predlog uredbe za dodaten ciljni ukrep v okviru programa razvoja podeželja, kot je dodatno pavšalno plačilo za kmetijska gospodarstva, ter predlagal, da se podaljša njegovo izvajanje vsaj do konca letošnjega leta.

Sodelujoči ministri so izpostavili ključno vlogo, ki jo imajo kmetje in ribiči pri zagotavljanju neprekinjene oskrbe državljanov EU z varno hrano v teh izrednih časih epidemije covid-19. Ministri so pozdravili sprejete ukrepe Komisije in se strinjali, da prispevajo k stabilizaciji stanja na trgih. Poleg specifičnih in ciljnih ukrepov na podlagi skupne ureditve trgov, večinoma pozdravljajo tudi predlog, da se predlagani ukrep, čeravno ni v skladu z logiko politike razvoja podeželja, doda tudi v program razvoja podeželja za tiste države članice, ki imajo v trenutnem programskem obdobju še preostala sredstva. Ministri so v zvezi z omejenimi finančnimi sredstvi za podporo dodatnim ukrepom razpravljali o morebitni uporabi krizne rezerve, kjer so mnenja deljena, saj se sredstva za krizno rezervo prevzamejo iz ovojnice za neposredna plačila kmetom.

V primeru ribiškega sektorja so ministri izpostavili blažitev pogojev za ukrep začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti, omogočanje nepovratnih podpor za obratna sredstva podjetij ter nadomestila za upad prodaje in dodatne stroške zaradi krize za ribogojce kot tudi omogočanje nepovratnih sredstev ter nadomestil za predelovalno industrijo v povezavi s krizo. V Sloveniji se namreč ribiči soočajo z izpadom prodaje proizvodov ribolova in akvakulture zaradi nezmožnosti prodaje na tržaški ribiški borzi ter zaradi upada nakupa s strani restavracij in potrošnikov. Poleg tega je otežena preskrba s krmo za ribe.

Državni sekretar je v razpravi izpostavil potrebo po dodatnih korakih za blaženje posledic izbruha covid-19 v sektorju ribištva in akvakulture v okviru Uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo. Po njegovem bi bilo potrebno predvideti možnosti za naložbe in soočanje s krizami tudi v prihodnjem Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo. Slovenija zato predlaga, da se omogoči podaljšanje možnosti črpanja sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v smislu prevzetih obveznosti tudi po koncu tekočega leta, upoštevanje možnosti nedoseganja predvidenih kazalnikov zaradi posledic izbruha covid-19, vključitev možnosti za denarne kompenzacije tudi v prednostno nalogo Unije, ki zadeva morsko ribištvo, in omogočanje 100 % stopnje sofinanciranja.