Na začetku je visoki predstavnik Borrell obvestil o nekaterih aktualnih dogodkih, med drugim o Vrhu EU-Zahodni Balkan 6. maja v Zagrebu ter o načrtovanih donatorskih konferencah za Venezuelo in Sudan. Izpostavil je tudi nedovoljena vrtanja Turčije v vzhodnem Sredozemlju, glede katerih so ministri potrdili besedilo skupne izjave.

V nadaljevanju je visoki predstavnik Borrell izpostavil dogajanja, vezana na bližnjevzhodni mirovni proces. Večina držav članic, tudi Slovenije, je v razpravi pozvala k zasledovanju enotnosti in kredibilnosti EU, k razvijanju konstruktivnih dvostranskih odnosov med EU in prihodnjo izraelsko vlado ter k spodbujanju ponovne oživitve samega mirovnega procesa, usmerjenega v rešitev dveh držav. Minister dr. Logar se je "zavzel tudi za krepitev dialoga EU z vsemi ključnimi akterji, Izraelom, Palestino, ZDA, relevantnimi arabskimi državami z namenom uresničevanja skupnega interesa dolgoročnega miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu".

Sledila je razprava o osrednji točki dnevnega reda, o vplivu pandemije na južno soseščino EU in širši Bližnji vzhod. Gre za regijo, ki ostaja strateškega pomena za EU, predvsem iz varnostnega vidika, saj jo zaznamujejo številne krize in regionalne napetosti. Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o družbeno-gospodarskih in politično-varnostnih posledicah Covid-19 v regiji ter pozdravili takojšnji odziv in že izkazano solidarnost in podporo EU regiji.

Minister dr. Logar je v okviru videokonference izpostavil tudi pomen izvedbe Vrha EU-Zahodni Balkan in se zavzel za nadaljevanje tesnega sodelovanja EU z državami regije na vseh področjih.

Dodatne informacije:

Spletna stran Sveta EU za zunanje zadeve