Dogovorili so se, da se ponovno sestanejo po objavi načrta okrevanja EU, ki je predvidena konec maja.

Ministri so se osredotočili na tri ključna vprašanja. Prvo izmed vprašanj se je nanašalo na relevantnost marčevskega paketa predlogov Evropske komisije za okrevanje notranjega trga EU po krizi pandemije. Evropska komisija je namreč še pred začetkom pandemije marca objavila obsežen paket novih usmeritev za evropsko gospodarstvo, med drugim industrijsko strategijo do 2030, novo strategijo za mala in srednje velika podjetja, akcijski načrt za krožno gospodarstvo ter akcijski načrt za notranji trg.

Minister Počivalšek je poudaril, da je marčevski paket predlogov za prenovo evropskega gospodarstva vsekakor pomemben v luči okrevanj. Bo pa potrebno posamezne prioritete prilagoditi v luči novih razmer zaradi krize pandemije. »Digitalna transformacija in zeleni prehod z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo bo igral pomembno vlogo. Potrebno bo tudi zmanjšati ovire za še bolj učinkovito delovanje notranjega trga EU,« je dejal minister in dodal: »Industrija bo glavni motor okrevanja EU, zato sta nova industrijska strategija in večja konkurenčnost evropske industrije na globalnem trgu danes pomembni bolj kot kadarkoli doslej.« Pri tem pa je izpostavil tudi na pomen medsektorskega povezovanja, predvsem kulture, kreativnih sektorjev in drugega dela gospodarstva, kar lahko ustvarja višjo dodano vrednost.

Ministri so izmenjali tudi ocenili trenutno stanje in sprejete ukrepe ter razpravljali o možnih dodatnih ukrepih za pospešitev prehoda v zeleno gospodarstvo in digitalno transformacijo.

Počivalšek je pri tem dejal, da so trenutni ukrepi Evropske centralne banke, Evropske komisije in držav članic nujni za blaženje negativnih učinkov pandemije. Sloveniji napovedi kažejo zmanjšanje BDP med 8 do 15 %. Zato Vlada RS intenzivno pripravlja tretji paket ukrepov, s poudarkom na turizmu. »Ob tem zelo pozdravljam smernice Evropske komisije za ponovno odprtje turističnega sektorja v EU. To bo doprineslo tako k turistični panogi kot dobro delujočemu notranjemu trgu,« je izpostavil minister. Glede prihodnjih ukrepov je predlagal, da so ti trajnostni, zelo ciljno usmerjeni v investicije v zeleni in digitalni prehod. »Podpreti je treba raziskave in inovacije ter še posebej razvoj novih zelenih in digitalnih tehnologij. Pri tem moramo kar najbolj izkoristiti finančne instrumente in EU programe. In ne smemo pozabiti na vlaganja v kompetence in vseživljenjsko učenje. Vse to bo pomagalo industriji in podjetjem k prestrukturiranju in da bodo postala bolj odporna.«

Nenazadnje so ministri spregovorili tudi o pomembnem vprašanju, ki se je pokazalo v krizi, in sicer kako lahko EU doseže večjo industrijsko in strateško avtonomijo. Minister je izpostavil, da je za doseganje tega cilja potrebna manjša odvisnost od proizvodne v tretjih državah in večja varnost dobave znotraj EU. Zato bi se morali v prihodnje osredotočiti na strateške verige vrednost in industrijske ekosisteme ter zagotoviti enake konkurenčne pogoje za delovanje podjetij tako na notranjem kot globalnem trgu. Slovenija je ob tem pristopila k skupnemu predlogu več držav glede avtomobilskega sektorja, na pobudo Španije. V njem države pozivajo Evropsko komisijo, da temu sektorju nameni ustrezno pozornost v prihodnjem EU načrtu okrevanja ter zagotovi ustrezna finančna sredstva za okrevanje.

Avtomobilski sektor je tako v Sloveniji kot v EU eden od pomembnejših sektorjev, ki ima multiplikativne učinke na ostale gospodarske panoge. Zato je minister pozval, da naj se v okviru načrta okrevanja temu sektorju posveti posebna pozornost.

Pandemija COVID-19 je zelo prizadela gospodarstvo EU in je povzročila motnje v dobavnih verigah, industrijski proizvodnji, zunanji trgovini in pretoku kapitala. Šok, ki ga doživlja gospodarstvo v EU je veliko hujši od zadnje gospodarsko finančne krize iz leta 2008. Zato in zaradi močne gospodarske soodvisnosti Evrope je pomembno, da je okrevanje, simetrično ter zajema celovito in koordinirano ukrepanje.

Evropska komisija je od začetka izbruha pandemije objavila vrsto ukrepov za blažitev gospodarskih posledic pandemije. Prav tako je skupaj z voditelji držav in vlad 23. 4. 2020 pripravila izhodišča za skupni okvir za EU načrt za okrevanje, ki predstavlja podlage za pripravo konkretnega EU načrta za okrevanje.