Predlog Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID - 19

Vlada je določila besedilo predloga Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID–19 ter ga predloži v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku, in sicer zaradi preprečitve nepopravljive oziroma težko popravljive posledice za delovanje države.

Banka Slovenije in Urad RS za makroekonomske analize in razvoj opozarjata, da bodo gospodarske posledice epidemije COVID-19 občutne in da se bo bruto domači proizvod letos občutno zmanjšal. To izhaja tudi iz gospodarske ocene Evropske komisije. Zaradi navedenega gospodarstvo nujno potrebuje poleg dosedanjih ukrepov tudi pospešen zagon investicijskega cikla, ki bo poleg gradbenega sektorja angažiral tudi ostale storitvene dejavnosti. S hitrim in učinkovitim ukrepanjem se bodo omilile posledice oziroma zmanjšali negativni učinki epidemije COVID-19 na gospodarstvo. Na podlagi tega zakona bo vlada, na medresorsko usklajen predlog ministra za okolje in prostor, določila seznam pomembnih investiciji. Seznam bo objavljen na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (MOP).

Namen in cilj predloga zakona je zagotoviti učinkovit zagon investicijskega cikla države, občin in zasebnega sektorja ob koncu epidemije COVID-19 in preprečiti hujšo gospodarsko škodo na način, da se pospeši aktivnost gradbenega sektorja in pridruženih storitvenih dejavnosti (trgovina, prevozništvo,itd.). Zakon se bo uporabljal za vse pomembne investicije, ki bodo na podlagi zakona in kriterijev navedenih v tem zakonu, določene s sklepom vlade. Gre za investicije, ki so ključne za zagon gospodarstva po prenehanju epidemije COVID-19. Z zagonom investicij se bo povečala gospodarska rast v vseh sektorjih države, tako v gradbeništvu kot drugih panogah kot so prodaja, opremljanje prostorov, posredovanje, trgovina, itd. Cilji predloga zakona so v čim prejšnjem zagonu investicijskega cikla države, koordinirana in pospešena izvedba pomembnih investicij ter skrajšanje rokov in prednostna obravnava v primeru upravnih sporov zoper upravne akte povezane z izvedbo pomembnih investicij. Ocenjuje se, da bi se investicijski cikel lahko močno okrepil in s tem zmanjšal oziroma omilil, če bi omogočili hitrejše pridobivanje ustreznih aktov, ki bi omogočali gradnjo oziroma posamezne investicije.

Predlog zakona ureja ustanovitev koordinacijske skupine, ki bo odgovorna za pospešeno in koordinirano izvedbo pomembnih investicij, kar bo pomenilo učinkovito delovanje. Koordinacijska skupina ne bo vodila posameznih postopkov odločanja ali podajanja mnenj, saj so zato pristojni upravni organi, temveč skuša usklajevati sočasnost izvajanja postopkov, ob zavedanju, da pogosto v posameznih postopkih nastopijo podobne težave. Poudariti je treba, da ne gre za nižanje odločevalskih postopkov ali pa vodenje drugačnih postopkov za te investicije, temveč le koordinirano in učinkovito delovanje in koordinacijo sočasnosti posameznih postopkov povezanih z isto investicijo in morebitni izogib pridobivanju istega mnenja/pojasnila/dokumentacije večkrat zapored. Koordinacijska skupina bo določila tudi tri prioritetne liste za potrebe odločanje v postopkih potrebnih za izvedbo pomembnih investicij.

Kriteriji za določitev pomembnih investicij so, da investicije izvajajo cilje nacionalnih strateških politik in programov na področjih prometa, energetike, gospodarske razvojne infrastrukture, okolja,  kmetijstva, stanovanjske gradnje, zdravstva, domske oskrbe, izgradnje varovanih stanovanj, vzgoje, izobraževanja, športa in znanost, obrambe, javne uprave, kulture, notranjih in zunanjih zadev ter pravosodja; da izvajajo cilje strateških politik in programov Evropske kohezijske politike  2014-2020 in 2021-2027 in ostalih finančnih mehanizmov Evropske unije 2021-2027 na področjih energetike, prometa in gospodarske razvojne infrastrukture, okolja, kmetijstva, stanovanjske gradnje, zdravstva, domske oskrbe, izgradnje varovanih stanovanj, vzgoje, izobraževanja, športa in znanosti, obrambe, javne uprave, kulture, notranjih in zunanjih zadev ter pravosodja. Stopnja pripravljenosti investicij za izvedbo je takšna, da je mogoče pričeti z izvajanjem investicij prve prioritetne liste do konca leta 2020 in druge prioritetne liste do konca leta 2021. Investicije prve prioritetne liste izkazujejo zagotovitev finančnih sredstev za izvedbo investicij do konca leta 2020 in druge prioritetne liste do konca leta 2021, investicije tretje prioritetne liste morajo biti umeščene v strateške dokumente posameznih ministrstev, zahtevajo pripravo DPN in katerih načrtovana predračunska vrednost je minimalno 25 milijonov EUR. Vrednost pomembne investicije mora biti nad 5.000.000,00 evrov.

Ureja se še vire financiranja pomembnih investicij, saj je treba poudariti, da niso samo investicije financirane s strani države oziroma proračuna tise, ki bi jim bilo potrebno dajati poseben pomen. Predviden finančni obseg izvedbe pomembnih investicij je v višini 500 mio evrov.

Zakon ureja tudi prednostno obravnavo pomembnih investicij s strani vseh pristojnih organov. Določen je tudi kriterij, na podlagi katerega se določi prednostna obravnava posamezne pomembne strateške investicije kadar mora organ odločiti o več prednostnih zadevah. Kot prednostni kriterij se določi vir financiranja po naslednjem vrstnem redu: zasebna sredstva, mednarodni mehanizmi financiranja (razvojni skladi in banke), proračunski skladi in namenska sredstva proračuna, javno finančni viri občin, javno finančni viri financiranja mehanizmov programov Evropske komisije nacionalni javno finančni viri financiranja. Glede na to, da je cilj in namen zakona zagon gospodarstva s pomembnimi  investicijami, je potrebno, da so ti projekti tudi v dobrobit tako slovenskega gospodarstva kot tudi države, zato se določa, da so pomembne strateške investicije izvedene v javno korist.

Hiter in učinkovit postopek izdaje gradbenega dovoljenja oziroma končanja postopkov povezanih z umeščanjem v prostor se zagotavlja tudi z določitvijo obravnavanja postopkov povezanih z izvedbo pomembnih investicij tudi v sodnih postopkih. Učinkoviti in hitri upravni postopki morajo biti podprti tudi s strani sodne veje oblasti. Z namenom zagotovitve predvidljivosti odločanja v postopkih javnega naročanja se določa obvezna uporaba Smernice Evropske komisije o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU.

Mnenje vlade o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja delov zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije

Vlada je danes sprejela mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja četrtega odstavka 100.d, 100.e, 100.f in 100.g člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Vlada meni, da predlog za začasno zadržanje ni utemeljen.

Vlada poudarja, da je s 15. majem 2020 preklicala epidemijo, kar pomeni, da se veljavnost ukrepov, zoper katere je vložena predmetna pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti, z 31. majem 2020 izteka. Pobudnice so s preklicem epidemije izgubile pravni interes za vložitev pobude za oceno ustavnosti omenjenih delov zakona, saj bo ureditev, ki posega v njihov pravni položaj, prenehala veljati.

Vlada ocenjuje tudi, da pobudnice niso izkazale nastanka škode v primeru, če se sprejeti ukrepi še naprej izvršujejo. V upravnih postopkih še vedno lahko sodelujejo nevladne organizacije in vse ostale stranke, ki jih ukrepi zadevajo, ter druge države ter njihova javnost v primeru, če gre za čezmejne vplive. Če pobudnice niso zmožne poenotiti svojih stališč in skupaj nastopati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, navedeno še ne pomeni, da je izdano gradbeno dovoljenje nezakonito ali da bodo nastale težko popravljive posledice za okolje. Upravni postopki ne bi smeli predstavljati poligona za izvajanje parcialnih interesov posameznih nevladnih organizacij. Prav tako se nevladne organizacije ne vključijo v izdajo vseh gradbenih dovoljenj, pa navedeno še ne pomeni, da so slednja zaradi tega nezakonita oz. da je za okolje nastala škoda. Nevladne organizacije imajo še vedno možnost uveljavitve pravnega varstva, njihova pravna sredstva pa se bodo prednostno obravnavala, tako da kljub izvrševanju omenjenega zakona na okolju ne bo nastala škoda.

Na drugi strani država skuša s sprejetimi ukrepi oživeti gospodarstvo in v ta namen s strnjevanjem aktivnosti pospešiti postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je predpogoj za izvajanje investicije. Gre za investicije, ki so strateškega pomena za državo in bodo slej kot prej izvedene, zaradi slabega položaja gospodarstva pa je trenutna tendenca države, da se jih v čim krajšem času prične izvajati in s tem spodbuditi gospodarsko aktivnost, v mnenju še piše vlada.

Vlada razporedila sredstva za namen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Vlada je na današnji dopisni seji iz splošne proračunske rezervacije razporedila dobrih 96 milijonov evrov za namen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanjem podjetjem in zasebnikom.

Vlada je na podlagi 39. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo iz splošne proračunske rezervacije razporedila sredstva v višini dobrih 96 milijonov evrov za namen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podjetjem in zasebnikom.

V 39. členu zakona je med drugim določeno, da se plačilo obveznosti Republike Slovenije iz 28. in 33. člena ZIUZEOP Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije iz državnega proračuna izvrši deseti dan po prejemu zahtevka za plačilo obveznosti. Finančna uprava Republike Slovenije za pripravo zahtevka Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije posreduje podatke iz obračunov davčnih odtegljajev in obračunov prispevkov za socialno varnost, potrebne za določitev višine obveznosti Republike Slovenije iz 28. in 33. člena zakona.

Imenovanje kontaktnega ministra za pobudo Tri morja

Vlada je na mesto kontaktnega ministra pobude Tri morja imenovala ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja, na mesto nacionalnega koordinatorja za pobudo Tri morja pa mag. Bojana Pograjca, državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade.

Pobuda Tri morja je forum 12 držav članic Evropske unije, ki so geografsko umeščene v srednji in vzhodni Evropi med Jadranskim, Baltskim ter Črnim morjem – Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Cilj pobude je podpirati regionalni dialog in povezovati države na osi sever-jug. Središče pa so dodatne investicije v gospodarstvo, transportno povezljivost, energetsko infrastrukturo ter digitalne komunikacije v regiji.

Sodelovanje v pobudi Tri morja je tako eno izmed sredstev uresničevanja Strategije zunanje politike RS, ki med drugim opredeljuje potrebo po povezovanju s skupinami in posameznimi državami članicami EU s podobnimi interesi, krepitvi sodelovanja s sosednjimi državami, državami Srednje Evrope in okrepitev stikov z ZDA. Z aktivnim sodelovanjem v Pobudi Slovenija sporoča, da je zanesljiva članica transatlantskega zavezništva.

Pri tem ima posebno mesto sodelovanje na gospodarskem področju, vključno s krepitvijo prometnih povezav. Upoštevaje energetsko in prometno strategijo države, zunanja politika oblikuje zavezništva in krepi politične stike po geopolitičnih oseh, ki dolgoročno zagotavljajo zanesljivo energetsko oskrbo in kakovostne prometne poti.

Vlada imenovala v. d. generalne sekretarke v Ministrstvu za pravosodje

Vlada je s položaja generalnega sekretarja v Ministrstvu za pravosodje z 21. majem 2020 razrešila dr. Uroša Gojkoviča in z 22. majem 2020 za vršilko dolžnosti generalne sekretarke v Ministrstvu za pravosodje imenovala Lilijano Kodrič, in sicer do imenovanja generalnega sekretarja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev.

Lilijana Kodrič je univerzitetna diplomirana pravnica, ki je doslej že delovala na različnih ministrstvih (notranje, kulturno in pravosodno), nazadnje kot namestnica generalnega sekretarja v Ministrstvu za pravosodje. Izkušnje ima tudi z delom v gospodarstvu, v času predsedovanja Slovenije Svetu EU 2008 pa je sodelovala tudi z Evropskim parlamentom.

Spremembe članov Upravnega odbora Zavoda za blagovne rezerve

Vlada je z dnem 22. 5. 2020 potrdila spremembe članstva v Upravnem odboru Zavoda RS za blagovne rezerve. Do menjav je prišlo zaradi izteka mandatne dobe, menjave delovnega mesta ali odhoda v pokoj.

Zakon o blagovnih rezervah (ZBR) določa, da Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve (ZRSBR) upravlja Upravni odbor, sestavljen iz devetih članov, imenovanih za štiriletni mandat. Odbor imenuje vlada, tako da neposredno imenuje osem članov za zastopanje interesov države pri upravljanju zavoda, medtem ko enega člana imenuje na predlog delavcev. Člani upravnega odbora, ki zastopajo interese države, so predstavniki ministrstev iz drugega odstavka 6. člena ZBR, dva člana pa sta predstavnika ministrstva, pristojnega za preskrbo. Za predsednika Upravnega odbora imenuje vlada enega izmed predstavnikov ministrstva, pristojnega za preskrbo.

Sklep o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za blagovne rezerve določa, da vlada lahko razreši posamezne člane upravnega odbora, če več ne opravljajo nalog, povezanih z blagovnimi rezervami, ali če jim je prenehalo delo v ministrstvu, katerega predstavniki so. Vlada lahko po preteku mandatne dobe člane upravnega odbora tudi ponovno imenuje.

Vlada je z mesta člana Upravnega odbora ZRSBR razrešila Petra Vrtačnika kot predstavnika Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo, mandat do 30. 8. 2021, Boštjana Pavlina kot predstavnika Ministrstva za obrambo, mandat do 6. 9. 2022 in Bronislavo Zlatković kot predstavnico Ministrstva za finance, mandat do 30. 8. 2021.

Namesto navedenih so za člane Upravnega odbora ZRSBR imenovani Maruša Baus kot predstavnica Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Darko But kot predstavnik Ministrstva za obrambo, Anja Pirnar kot predstavnica Ministrstva za finance. Vsi so imenovani do izteka mandatne dobe njihovih predhodnikov.

Dvema članoma Upravnega odbora ZRSBR se je iztekla mandatna doba, to sta Mihaela Bastar predstavnica Ministrstva za infrastrukturo in mag. Doroteja Novak Gosarič, predstavnica Ministrstva za zdravje. Kot predstavnik Ministrstva za infrastrukturo je tako imenovan Nejc Vesel, kot predstavnik Ministrstva za zdravje pa je ponovno imenovana mag. Doroteja Novak Gosarič. Oba sta imenovana za mandatno obdobje štirih let.

Nova sestava Upravnega odbora Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve je tako sledeča:

• Mitja Močnik, predstavnik ministrstva, pristojnega za preskrbo in industrijo,
• Maruša Baus, predstavnica ministrstva, pristojnega za preskrbo in industrijo,
• Darko But, predstavnik ministrstva, pristojnega za obrambo,
• Anja Pirnar, predstavnica ministrstva, pristojnega za finance,
• Marjeta Bizjak, predstavnica ministrstva, pristojnega za kmetijstvo,
• Rok Jeram, predstavnik ministrstva, pristojnega za energetiko,
• Doroteja Novak Gosarič, predstavnica ministrstva, pristojnega za zdravstvo,
• Nejc Vesel, predstavnik ministrstva, pristojnega za promet in
• Alojzij Černe, predstavnik delavcev.