Priporočila Evropske komisije v veliki meri skladna s področji, ki jih vlada že naslavlja z ukrepi
Evropska komisija vsako leto ob koncu evropskega semestra oziroma procesa usklajevanja ekonomskih politik objavi specifična priporočila, v katerih pozove vsako od držav članic k ustreznemu ukrepanju na področju ekonomske politike. 13. marca 2020 je Evropska komisija ocenila, da se Evropa zaradi pandemije koronavirusa nahaja v izrednih razmerah, in aktivirala splošno odstopno klavzulo v okviru Pakta za stabilnost in rast, na podlagi česar je omogočeno začasno odstopanje od fiskalnih pravil. Kljub temu je v okviru evropskega semestra Evropska komisija danes objavila specifična priporočila za vse države članice.
Tokratna priporočila močno odsevajo trenutno situacijo, ki jo je povzročila epidemija COVID-19. Na Slovenijo Komisija naslavlja tri sklope priporočil. Prvo se nanaša na javnofinančno področje in področje zdravstva, drugo na socialni vidik in trg dela, tretje pa na likvidnost gospodarstva ter prebivalstva, administrativne ovire in spodbujanje investicij.
Na javnofinančnem in zdravstvenem področju komisija opozarja na potrebo po učinkovitem naslavljanju epidemije in njenih posledic, pri čemer pa je, ko bo ekonomska situacija to dovoljevala, potrebno v srednjeročnem obdobju zagotoviti vzdržnost javnih financ, s hkratnim povečevanjem investicij. Zaradi aktivacije splošne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast je bilo pričakovati, da se je potrebno trenutno osredotočiti na ukrepe za blaženje posledic epidemije COVID-19, kar velja za vse države članice.
Komisija opozarja tudi na nujno zagotovitev vzdržnosti zdravstvenega sistema, naslavljanje pomanjkanja zdravstvenih delavcev in reformo sistema dolgotrajne oskrbe, kjer v zadnjih letih ni bilo napredka.
Na socialnem področju je potrebno zagotoviti ustrezne mehanizme varovanja dohodka delavcev, ki bi lahko zaradi krize ostali brez dela.
Poleg tega je treba zagotoviti tudi ustrezno likvidnost in finančna sredstva podjetjem in gospodinjstvom, zmanjšati administrativna bremena in pospešiti investicije, ki lahko ključno pripomorejo k oživljanju gospodarske aktivnosti ob hkratnem spodbujanju prehoda v zeleno in digitalno gospodarstvo.
Prioritetna področja ukrepanja, kot jih v okviru priporočil navaja Evropska komisija, so v veliki meri skladna s področji, ki jih vlada že naslavlja v okviru ukrepov iz tako imenovanih protikoronskih paketov. V tej luči si bo vlada tudi v naprej prizadevala za oblikovanje ukrepov in skupne strategije za nadaljnji zagon gospodarstva in čim hitrejše okrevanje po prekinitvi gospodarske aktivnosti zaradi epidemije.