Evropska komisija objavila Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030
- Ministrstvo za okolje in prostor
Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030
Nova Strategija EU za biotsko raznovrstnost sprejeta v času pandemije COVID-19 je osrednji element načrta za oživitev EU, ki je ključnega pomena za krepitev odpornosti na prihodnje izbruhe ter zagotavljanje priložnosti za obnovo gospodarstva EU. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU.
Strategija med drugim predlaga zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev naših mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih naravi prijaznejših kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov. Strategija ponuja konkretne ukrepe, s katerimi naj bi najmanj 30 % evropskega kopnega in morij vključili v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem ter preoblikovali vsaj 10 % kmetijskih površin v krajine z visoko biotsko raznovrstnostjo.
EK predvideva, da bodo načrtovane dejavnosti na področju varstva narave ter trajnostne rabe in obnove biotske raznovrstnosti prinesle gospodarske koristi lokalnim skupnostim in ustvarile trajnostna delovna mesta in rast. Za ta namen namerava EK iz različnih virov sprostiti sredstva v višini 20 milijard EUR letno, vključno s sredstvi EU ter iz nacionalnih in zasebnih virov.
Strategija o biotski raznovrstnosti med drugim potrjuje tudi odločenost EU, da z zgledom deluje pri reševanju svetovne krize biotske raznovrstnosti. Za uresničitev tega cilja se je EK zavezala uporabiti vsa orodja zunanjega ukrepanja in mednarodnih partnerstev, da bi pomagala razviti ambiciozen nov globalni okvir Združenih narodov za biotsko raznovrstnost na Konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 2021.
Strategija »Od vil do vilic«
Ker ima kmetijstvo na ravni EU velik vpliv na biotsko raznovrstnost, je tudi ključna panoga za njeno ohranjanje. Zato bo v podporo tem ambicioznim ciljem EU delovala z uresničevanjem Strategije »Od vil do vilic«, ki naj bi omogočila prehod na trajnostni prehranski sistem EU za zagotavljanje prehranske varnosti iz zdravih virov. EK predvideva, da bomo z uresničevanjem obeh strategij zmanjšali okoljski in podnebni odtis živilskega sistema EU ter okrepili njegovo odpornost, varovali zdravje državljanov in podprli oživitev gospodarstva. To vključuje podporo trajnostnim praksam v kmetijstvu, ribištvu in ribogojstvu ter ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in preprečevanje nezakonite trgovine z njimi. Z izkušnjo s krizo COVID-19, želi EK okrepiti odpornost družbe na prihodnje grožnje, kot so na primer izredni podnebni dogodki, gozdni požari, negotovost prehranske oskrbe ali izbruhi bolezni.
Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030
Državni zbor RS je 5. marca letos sprejel Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20-30). Ta z ukrepi za doseganje ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 postavlja ohranjeno naravo in kakovostno okolje kot vrednoti slovenske družbe. ReNPVO20-30 opredeljuje dolgoročne usmeritve in cilje z ukrepi za izpolnjevanje mednarodnih zavez, predvsem Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ter globalnih ciljev za biotsko raznovrstnost (Aichijski ciji), skupaj z usmeritvami za načrtovanje in izvajanje politik drugih sektorjev, ki vplivajo na naravo in okolje. Z izvajanjem Operativnega programa - Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020 ter s programskimi in strateškimi dokumenti drugih sektorjev (na primer kmetijstva in gozdarstva), v Sloveniji v veliki meri že izvajamo ukrepe, ki podpirajo doseganje svetovnih in EU ciljev.
Na MOP bomo podrobno preučili novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do 2030 ter aktivno sodelovali v pogajanjih za oblikovanje novega globalnega strateškega okvirja na tem področju. Kot je določeno v ReNPVO20-30, bo MOP vsaki dve leti pregledal izvajanje programa in napredek doseganja ciljev ter predvidelo ukrepe za pospešitev njihovega doseganja, če bodo ti potrebni. Dvakrat v programskem obdobju pa bo MOP predlagal spremembe NPVO 2020–2030 ali druge ustrezne ukrepe tudi glede na novonastale mednarodne strateške dokumente.
Več informacij: