Strošek dela

[Posodobljeno 28. 7. 2020]

Uveljavljanje stroška dela pri zaposlenih, katerih prispevki so bili predmet javnih »Covid-19« pomoči in krizni dodatek?

Iz 33. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) izhaja, da so delodajalci v zasebnem sektorju lahko upravičeni do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako delodajalca kot zavarovanca, od plač oziroma tistih nadomestil plač, ki bremenijo delodajalca, za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona. Prav tako iz člena izhaja, da delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo ob plači za posamezni mesec krizni dodatek v višini 200 EUR.

V primeru financiranja dejanskih stroškov dela, se v zvezi z zaposlenimi, katerih plačilo prispevkov je bilo oproščeno, le teh ne more financirati iz EU sredstev. Upravičenec mora prispevke iz naslova PIZ obvezno izločiti pri uveljavljanju stroškov dela iz zahtevka za izplačilo.

Delodajalci, ki so zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačali ob plači za posamezni mesec krizni dodatek v višini 200 EUR, lahko uveljavljajo kot upravičen strošek v zahtevku za izplačilo, seveda na podlagi ustreznih dokazil, ki bodo dokazovala, da je bil krizni dodatek dejansko tudi zaposlenemu izplačan.

Katere oblike stroškov dela spadajo pod upravičen strošek?

Upravičene so naslednje oblike stroškov dela:

• zaposlitev s krajšim delovnim časom,
• delo na domu, ki je bilo odrejeno na podlagi 169. člena ZDR-1,
• nadomestilo plače za začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (138. člen ZDR-1),
• nadomestilo plače, če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile (6. odstavek 137. člena ZDR-1), upravičena odsotnost, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

Stroški dela so upravičeni v delu, ki ga zaposlenemu krije delodajalec in mu niso bili povrnjeni iz nobenih drugih virov ter ob upoštevanju pravil državnih pomoči v primeru zasebnikov.

Dokazila, ki jih je potrebno predložiti v okviru stroškov dela za zgoraj navedene oblike so opredeljena v točki 5.1 Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020. Navodila so objavljena na spletni strani https://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila.

Ali je mogoče v času epidemije prilagati tudi dokazila, ki so drugačna od tistih, ki jih za strošek dela predvideva posamezni razpis?

V primeru utemeljenih razlogov, se je s skrbnikom pogodbe mogoče vnaprej dogovoriti, da se lahko dokument (ki je npr. ekvivalent ZPIZ obrazcem oziroma, ki dokazuje dejansko plačilo plače, torej npr. plačilna lista, potrdilo o nakazilu na transakcijski račun delavca, potrdilo FURS o plačanih dajatvah) smatra kot ustrezno dokazilo za namene dokazovanja stroška dela. V kolikor skrbnik pogodbe na zadevnem razpisu sprejme takšno obliko dokazovanja, o tem obvesti tudi ostale upravičence tega razpisa.

Ali je mogoče strošek dela uveljavljati pri zaposlenih, ki so na operaciji delali od doma? Ali osebe, ki delajo od doma veljajo kot zaposlene osebe za namene razpisnih pogojev in kazalnikov?

Za veljavno delo od doma je običajno potrebno izpolniti zakonske zahteve ZDR-1, ki so natančneje navedene v členih 68. do 72., vendar pa so glede na nastalo situacijo za namene dokazovanja upravičenosti stroška dela, dokazila opredeljena v t. 5.1 Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020. Navodila so objavljena na spletni strani https://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila.

Dejanski obseg dela od doma oziroma dejansko opravljeno delo na operaciji mora biti še vedno dokazljivo (npr. z časovnico, poročilo o delu, ipd).

Pri delu od doma ni mogoče uveljavljati stroškov prevoza. Posledično se osebe, ki delajo od doma na operaciji, štejejo kot zaposlene osebe pri podjetju in se upoštevajo pri presojanju izpolnjenosti pogojev in doseganju kazalnikov operacije.

Upravičenost stroška dela za zaposlene, ki izvajajo delo na domu, na operaciji, ki je sofinancirana s sredstvi EKP, tudi po preklicu epidemije COVID-19?

Pri običajnem delu od doma, torej po uradnem preklicu epidemije COVID19 (31.5.2020), delodajalec ne sme kršiti slovenske zakonodaje. ZDR-1 (členi 68. do 72.) v zvezi z delom na domu namreč zahteva:
· da delodajalec z delavcem sklene ustrezni aneks k pogodbi o zaposlitvi (oz. celo novo pogodbo),
· v temu aneksu se določi, ali delavec opravlja celotni ali polovični delovni čas, prav tako pa se določi nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev pri delu na domu,
· delodajalec mora imeti za delo od doma sprejet še pravilnik, ki to področje podrobneje ureja (npr. pogoji za opravljanje dela od doma, število dni, način poročanja o delu, delovni čas),
· stanovanje delavca mora ustrezati zahtevam varstva in zdravja pri delu za zadevno delovno mesto,
· delodajalec je pred začetkom dela na domu dolžan o tem obvestiti Inšpektorata RS za delo.

Iz navedenega izhaja, da v primeru, ko veljavna pogodba o zaposlitvi opravljanja dela od doma ne predvideva, zgolj ustna napotitev oz. izdaja »sklepa« ali pisne »napotitve« o odreditvi opravljanja dela od doma ni v skladu z ZDR-1.

Po uradnem datumu preklica epidemije COVID19 (31. 5. 2020), ko delo od doma po 169. členu ZDR-1 ni več mogoče, morajo upravičenci pri dokazovanju stroška dela za zaposlene, ki delajo od doma, predložiti dokazila skladno z Navodili OU o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020. Hkrati mora delo od doma potekati skladno tudi z določili ZDR-1 (68. do 72. člen).

Spremembe pri izvajanju posamične aktivnosti (npr. alternativna izvedba, opravljanje storitev na daljavo, spremenjena dobava opreme in menjava izvajalcev ipd.)

Kaj storiti, če določene aktivnosti ni mogoče izvesti? Se jo lahko nadomesti z drugo, jo lahko izvede drug partner? Kakšne posledice lahko utrpimo, če določenih aktivnosti sploh ne izvedemo?

V prvi vrsti predlagamo, da upravičenci skupaj s skrbniki pogodbe preučijo možnosti alternativnih izvedb aktivnosti oziroma, da jo izvede konzorcijski partner. V vsakem primeru pa mora biti alternativna aktivnost v skladu z namenom in predmetom  razpisa oz. pogodbe. V kolikor posamezne aktivnosti vselej ni mogoče izvesti, predlagamo, da se pri vsakem posamičnem primeru preuči, ali izvedba aktivnosti pomeni nedoseganje ciljev in kazalnikov operacije, pri čemer mora za morebitno spremembo obstajati ustrezna pravna podlaga (npr. aneks k pogodbi, sprememba na nivoju celotnega razpisa, ipd.).

Ali je mogoče določene dogodke oziroma aktivnosti, ki terjajo fizično navzočnost večje skupine oseb, izvesti »on-line« oziroma na daljavo?

S skrbnikom pogodbe se je mogoče vnaprej dogovoriti, da se lahko določene aktivnosti (kot na primer izobraževalni dogodki, seminarji, delavnice, ipd.) izvede na daljavo, pri čemer v ta namen upravičenec priskrbi dokazila, ki ustrezno dokazujejo dejansko izvedbo aktivnosti ter morebitne druge zahtevane pogoje.

Dokazila, ki jih je potrebno predložiti so opredeljena v t. 5.3 Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020. Navodila so objavljena na spletni strani https://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila.

Ali je mogoča zamenjava zunanjega izvajalca, ki je zašel v težave (stečaj), kljub temu, da razpis to izrecno prepoveduje?

Zamenjava zunanjega izvajalca se bo presojala od primera do primera. Upravičenec mora posredovati pisno obvestilo o spremembi in razloge zanjo. V primeru utemeljenih razlogov je lahko tovrstna odločitev sprejeta v prid vseh upravičencev zadevnega razpisa. 

Kako je v tem primeru z dokazovanjem gospodarne rabe sredstev (npr. pridobivanje treh ponudb)?

Upravičenec naj nastalo situacijo (zmanjšan nabor ponudnikov, sprememba cene, ipd.) ustrezno dokumentira in utemelji. V teh primerih bo šlo za posamično presojo primera, ki bo veljala tudi za druge upravičence istega razpisa.

Podaljšanje rokov

Ali je mogoče podaljšati roke za izvajanje oziroma zaključek operacije v primerih, ko nastala situacija na njih vpliva?

Zaradi epidemije COVID-19 prihaja do zakasnitev pri izvajanju aktivnosti, kar bi se lahko posledično odražalo tudi pri morebitni zakasnitvi zaključka operacije in doseganja končnih ciljev in kazalnikov operacije.

Presoja o podaljšanju rokov za izvedbo oziroma zaključek operacije se bo izvajala od primera do primera. V zvezi s tem je potrebno obvestiti posameznega skrbnika pogodbe. Za vse predloge sprememb rokov mora upravičenec posredovati pisno obvestilo o spremembi in razloge zanjo skrbniku pogodbe. Vse pozive k spremembam bomo obravnavali z največjim razumevanjem za nastalo situacijo.

Ali je mogoče podaljšati roke za oddajo zahtevkov za izplačilo?

Presoja za podaljšanje rokov za oddajo zahtevkov se bo izvajala od primera do primera. V zvezi s tem je potrebno obvestiti skrbnika pogodbe. Za vse predloge sprememb rokov, mora upravičenec posredovati pisno obvestilo o spremembi in razloge zanjo skrbniku pogodbe. Vse spremembe bomo obravnavali z največjim razumevanjem za nastalo situacijo.

Prenosi odobrenih sredstev znotraj leta 2020 niso problematični in jih je mogoče uskladiti s skrbnikom pogodbe. Prenosov sredstev iz leta 2020 v leto 2021 pa zaenkrat praviloma ni mogoče odobriti, zaradi omejitev povezanih z izvrševanjem proračuna oz. obstaja možnost, da kljub preneseni dinamiki izplačil, zahtevka v 2021 ne bo mogoče izplačati. S tem pozivamo upravičence, naj se kolikor se le da, potrudijo, in skušajo aktivnosti, vezane na plan izplačil v letu 2020, realizirati v čim večji meri.

Ali je mogoče podaljšati roke za doseganje kazalnikov v primerih, ko nastala situacija na njih vpliva?

Kar zadeva kazalnike operacije, se bo pri presoji upošteval vpliv epidemije COVID-19 na njihovo doseganje, na splošno izvajanje operacije, ter ali je bila s strani upravičenca izkazana dolžna skrbnost v zvezi s tem.

Pri obravnavi vseh zahtevkov za izplačilo in pri presoji izpolnjevanja ciljev iz pogodbe o sofinanciranju bo upoštevana družbeno ekonomsko situacija v povezavi z epidemijo COVID-19, ki je vplivala na doseganje ciljev iz pogodbe, zato bo upravičenec moral ob oddaji zahtevka za izplačilo podati pisno obrazložitev, na kakšen način je situacija povezana s COVID-19 vplivala na doseganje ciljev in kazalnikov iz pogodbe, pri čemer bo moral biti opis utemeljen in konkretiziran tudi s podatki in številkami.

Presoja se bo izvajala od primera do primera, saj je ravnanje odvisno tudi od tega ali je bil kazalnik vključen v merila po katerih se je ocenjevalo vloge na javni razpis. V povezavi s posameznim razpisom bo mogoče sprejeti tudi odločitev na ravni razpisa glede nadomestne realizacije.

Izvajanje operacije

Pogodbe o sofinanciranju še niso sklenjene, so pa bili izdani sklepi o izboru. Ali se lahko že pri pripravi pogodbe upoštevajo spremenjene okoliščine in spremembe projekta zaradi nastale situacije, še predno je le ta sklenjena?

V primerih, ko je COVID-19 epidemija nastopila v obdobju med izdajo sklepov o izbiri in do trenutka podpisa pogodbe o sofinanciranju, lahko izvajalski organ oziroma skrbnik pogodbe v vse pogodbe zadevnega razpisa umesti ugotovitveno določilo, da se bo pogodbeno razmerje presojalo v luči razmer, ki so nastale v povezavi z COVID-19 in za katera bo upravičenec uspel dokazati, da so bistveno vplivale nanj.

Prenos oziroma zamrznitev izplačila sredstev

Ali obstaja možnost prenosa sredstev zaradi trenutne nezmožnosti dela in posledično manjših stroškov na operaciji?

Prenosi odobrenih sredstev znotraj leta 2020 niso problematični in jih je mogoče uskladiti s skrbnikom pogodbe. Prenosov sredstev iz leta 2020 v leto 2021 pa zaenkrat ni mogoče odobriti, zaradi omejitev povezanih z izvrševanjem proračuna. Zato upravičence pozivamo, da načrtovane aktivnosti izvedejo v največji možni meri, v planiranem letu.

Povratna sredstva

Ministrstvo skupaj z izvajalskimi organizacijami (Slovenski podjetniški Sklad, Slovenski regionalno razvojni sklad) in SID banko pripravlja ukrepe za blaženje posledic epidemije COVID-19 ter jih sproti objavlja na svojih spletnih straneh in v medijih. Večina organov omogoča tudi neposredno obveščanje vseh registriranih uporabnikov E-novic (več informacij o možnostih prijave na E-novice je dostopnih na spletnih straneh posameznega organa).

Ali bodo na voljo ukrepi SPS namenjeni blaženju posledic epidemije COVID-19?

Slovenski podjetniški sklad (SPS) je od začetka epidemije COVID-19 na svojih spletnih straneh objavil več novih in novim razmeram prilagojenih obstoječih ukrepov, med drugim:

• prilagoditve razpisa P1 plus 2020 – Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere,
• prilagoditve razpisa P7R 2019 – Mikrokrediti za podjetja na problemskih področjih (z visoko brezposelnostjo in obmejnih območjih).

Nabor instrumentov za blaženje posledic COVID-19 se redno posodablja, več informacij se nahaja na spletni strani https://podjetniskisklad.si.

Kakšen likvidnostni kredit bo ponujal SPS, kdo bo lahko kandidiral zanj?

Pogoji ukrepa Likvidnosti krediti za blažitev posledic korona virusa P7C še niso dokončno določeni, saj jih je potrebno z namenom priprave celovitih in usklajenih ukrepov z ostalimi podpornimi institucijami še uskladiti. Takoj ko bodo, bodo objavljeni na spletni strani: https://podjetniskisklad.si/sl/novice-in-objave/novice/sporocila-za-javnost.

Imamo SPSovo garancijo na bančni kredit. Kako je z moratorijem?

Čas veljavnosti garancije se lahko podaljša za čas trajanja odloga plačila za obdobje največ 12 mesecev (Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev). Pogoje in postopke za to določa institucija, ki izvaja ta ukrep.

Ali lahko dobimo dodatno posojilo, če smo že prejemniki kredita ali garancije in smo pred enim letom dosegli maksimalno višino pomoči glede na de-minimis?

V primeru, da je pravna podlaga za novo posojilo de minimis shema in je bil limit v znesku 200.000 EUR (na enotno podjetje za obdobje 3 poslovnih let) že dosežen, to ni mogoče.

Zaradi trenutne krize s COVID-19 bi radi spremenili pogoje obstoječega in pridobili dodatno posojilo? Ali je to mogoče?

Za preveritev možnosti pridobitve dodatnih kreditov oz. spremembe pogojev že prejetih kreditov in garancij, upravičencem predlagamo, da se obrnejo neposredno na institucijo, s katero imajo sklenjeno posojilno pogodbo.