Banka Slovenije in Urad RS za makroekonomske analize in razvoj opozarjata, da bodo gospodarske posledice epidemije COVID-19 občutne in da se bo bruto domači proizvod letos občutno zmanjšal. To izhaja tudi iz gospodarske ocene Evropske komisije. Zaradi navedenega gospodarstvo nujno potrebuje poleg dosedanjih ukrepov tudi pospešen zagon investicijskega cikla, ki bo poleg gradbenega sektorja angažiral tudi ostale storitvene dejavnosti. S hitrim in učinkovitim ukrepanjem se bodo omilile posledice oziroma zmanjšali negativni učinki epidemije COVID-19 na gospodarstvo. Na podlagi tega zakona bo vlada, na medresorsko usklajen predlog ministra za okolje in prostor, določila seznam pomembnih investiciji. Seznam bo objavljen na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (MOP).

Namen in cilj predloga zakona je zagotoviti učinkovit zagon investicijskega cikla države, občin in zasebnega sektorja ob koncu epidemije COVID-19 in preprečiti hujšo gospodarsko škodo na način, da se pospeši aktivnost gradbenega sektorja in pridruženih storitvenih dejavnosti (trgovina, prevozništvo,itd.). Zakon se bo uporabljal za vse pomembne investicije, ki bodo na podlagi zakona in kriterijev navedenih v tem zakonu, določene s sklepom vlade. Gre za investicije, ki so ključne za zagon gospodarstva po prenehanju epidemije COVID-19. Z zagonom investicij se bo povečala gospodarska rast v vseh sektorjih države, tako v gradbeništvu kot drugih panogah kot so prodaja, opremljanje prostorov, posredovanje, trgovina, itd. Cilji predloga zakona so v čim prejšnjem zagonu investicijskega cikla države, koordinirana in pospešena izvedba pomembnih investicij ter skrajšanje rokov in prednostna obravnava v primeru upravnih sporov zoper upravne akte povezane z izvedbo pomembnih investicij. Ocenjuje se, da bi se investicijski cikel lahko močno okrepil in s tem zmanjšal oziroma omilil, če bi omogočili hitrejše pridobivanje ustreznih aktov, ki bi omogočali gradnjo oziroma posamezne investicije.

Predlog zakona ureja ustanovitev koordinacijske skupine, ki bo odgovorna za pospešeno in koordinirano izvedbo pomembnih investicij, kar bo pomenilo učinkovito delovanje. Koordinacijska skupina ne bo vodila posameznih postopkov odločanja ali podajanja mnenj, saj so zato pristojni upravni organi, temveč skuša usklajevati sočasnost izvajanja postopkov, ob zavedanju, da pogosto v posameznih postopkih nastopijo podobne težave. Poudariti je treba, da ne gre za nižanje odločevalskih postopkov ali pa vodenje drugačnih postopkov za te investicije, temveč le koordinirano in učinkovito delovanje in koordinacijo sočasnosti posameznih postopkov povezanih z isto investicijo in morebitni izogib pridobivanju istega mnenja/pojasnila/dokumentacije večkrat zapored. Koordinacijska skupina bo določila tudi tri prioritetne liste za potrebe odločanje v postopkih potrebnih za izvedbo pomembnih investicij.

Kriteriji za določitev pomembnih investicij so, da investicije izvajajo cilje nacionalnih strateških politik in programov na področjih prometa, energetike, gospodarske razvojne infrastrukture, okolja,  kmetijstva, stanovanjske gradnje, zdravstva, domske oskrbe, izgradnje varovanih stanovanj, vzgoje, izobraževanja, športa in znanost, obrambe, javne uprave, kulture, notranjih in zunanjih zadev ter pravosodja; da izvajajo cilje strateških politik in programov Evropske kohezijske politike  2014-2020 in 2021-2027 in ostalih finančnih mehanizmov Evropske unije 2021-2027 na področjih energetike, prometa in gospodarske razvojne infrastrukture, okolja, kmetijstva, stanovanjske gradnje, zdravstva, domske oskrbe, izgradnje varovanih stanovanj, vzgoje, izobraževanja, športa in znanosti, obrambe, javne uprave, kulture, notranjih in zunanjih zadev ter pravosodja. Stopnja pripravljenosti investicij za izvedbo je takšna, da je mogoče pričeti z izvajanjem investicij prve prioritetne liste do konca leta 2020 in druge prioritetne liste do konca leta 2021. Investicije prve prioritetne liste izkazujejo zagotovitev finančnih sredstev za izvedbo investicij do konca leta 2020 in druge prioritetne liste do konca leta 2021, investicije tretje prioritetne liste morajo biti umeščene v strateške dokumente posameznih ministrstev, zahtevajo pripravo DPN in katerih načrtovana predračunska vrednost je minimalno 25 milijonov EUR. Vrednost pomembne investicije mora biti nad 5.000.000,00 evrov.

Ureja se še vire financiranja pomembnih investicij, saj je treba poudariti, da niso samo investicije financirane s strani države oziroma proračuna tise, ki bi jim bilo potrebno dajati poseben pomen. Predviden finančni obseg izvedbe pomembnih investicij je v višini 500 milijonov evrov.

Zakon ureja tudi prednostno obravnavo pomembnih investicij s strani vseh pristojnih organov. Določen je tudi kriterij, na podlagi katerega se določi prednostna obravnava posamezne pomembne investicije kadar mora organ odločiti o več prednostnih zadevah. Kot prednostni kriterij se določi vir financiranja po naslednjem vrstnem redu: zasebna sredstva, mednarodni mehanizmi financiranja (razvojni skladi in banke), proračunski skladi in namenska sredstva proračuna, javno finančni viri občin, javno finančni viri financiranja mehanizmov programov Evropske komisije nacionalni javno finančni viri financiranja. Glede na to, da je cilj in namen zakona zagon gospodarstva s pomembnimi  investicijami, je potrebno, da so ti projekti tudi v dobrobit tako slovenskega gospodarstva kot tudi države, zato se določa, da so pomembne investicije izvedene v javno korist.

Hiter in učinkovit postopek izdaje gradbenega dovoljenja oziroma končanja postopkov povezanih z umeščanjem v prostor se zagotavlja tudi z določitvijo obravnavanja postopkov povezanih z izvedbo pomembnih investicij tudi v sodnih postopkih. Učinkoviti in hitri upravni postopki morajo biti podprti tudi s strani sodne veje oblasti. Z namenom zagotovitve predvidljivosti odločanja v postopkih javnega naročanja se določa obvezna uporaba Smernice Evropske komisije o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU.