Med izjemami za vstop v Slovenijo tudi zdravstveni razlogi, rezervirana nočitev in lastništvo nepremičnine, za nekatere osebe zahtevan negativni izvid testa

Vlada je izdala Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z odlokom se zaradi preprečitve ponovnih izbruhov nalezljive bolezni COVID-19 določijo ukrepi na zunanji meji in na kontrolnih točkah notranjih meja Republike Slovenije ob vstopu v Republiko Slovenijo, na katerih je v času njihovega obratovanja edino dovoljen prestop državnih meja Republike Slovenije.

Nova kontrolna točka na meji z Italijo

Dodana je nova kontrolna točka na cestni povezavi na mejnem območju z Italijo, in sicer Gorjansko ‒ San Pelagio. Na tej točki je prestop državne meje dovoljen samo dnevnim delovnim migrantom in drugim osebam na podlagi potrdila lokalne skupnosti, ki upravičuje nujnost prestopa državne meje zaradi nujnega izvajanja gospodarskih in kmetijskih čezmejnih dejavnosti ter za obisk ožjih družinskih članov.

Ukrepi ob vstopu v Slovenijo (9. člen)

Osebi, ki vstopa v Republiko Slovenijo in ima stalno ali začasno prebivališče v državah članicah EU ali drugih državah schengenskega območja, ki niso na seznamu seznam držav, iz katerih osebe vstopajo v Republiko Slovenijo, se zaradi morebitne okužbe z virusom SARS-CoV-2 odredi karantena za obdobje 14 dni.

To ne velja za državljane Republike Slovenije in tujce s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, za ostale pa se odpravlja postopoma, upoštevaje epidemiološko stanje v državah EU in schengenskega območja in na podlagi dvostranskih tehničnih dogovorov s temi državami ali v okviru splošnega dogovora na ravni EU, če bo ta dosežen hitreje. Vlada s sklepom določi in spreminja seznam držav, iz katerih osebe vstopajo v Republiko Slovenijo. Seznam in njegove spremembe se ažurno objavljajo na spletnih straneh NIJZ in Ministrstva za zunanje zadeve. Na podlagi ocene NIJZ o epidemiološki situaciji in obvestila Ministrstva za notranje zadeve o doseženih dvostranskih tehničnih dogovorih s posamičnimi državami lahko vlada s sklepom seznam dopolni.

Vstop v Republiko Slovenijo se ne dovoli tujemu državljanu, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in ob prehodu meje pove, da je pozitiven na SARS-CoV-2 (COVID-19) ali izkazuje očitne bolezenske znake, značilne za okužbo z virusom SARS-CoV-2 (povišana telesna temperatura, kašelj, težko dihanje).

Po navodilu epidemiološke službe NIJZ na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije zdravstvena služba preverja zdravstveno stanje oseb, ki prehajajo mejo.

Izjeme, za katere se 9. člen ne uporablja

1. čezmejni dnevni oziroma tedenski delovni migrant, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic Evropske unije ali drugi državi schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot dnevni oziroma tedenski delovni migrant;
2. oseba v gospodarskem prometu oziroma dejavnostih, ki se ob prehodu meje izkaže z dokazili o opravljanju prometa oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji ali tujini in se vrača čez mejo v istem dnevu oziroma predloži negativni izvid testa na SARS-CoV-2 (COVID-19), ki ni starejši od treh dni. Kadar gre za osebo, ki je zaposlena pri tujem podjetju, ki izvaja storitev v Republiki Sloveniji in pri tem biva v Republiki Sloveniji, mora ta oseba ob prehodu meje predložiti tudi naslov prebivališča v Republiki Sloveniji in negativni izvid testa na SARS-CoV-2 (COVID-19), ki ni starejši od treh dni;
3. oseba, ki je napotena na ali z opravljanja nalog v sektorju mednarodnega prevoza in to ob prehodu meje ustrezno izkazuje z dokazili;
4. oseba, ki izvaja prevoz blaga v Republiko Slovenijo ali iz Republike Slovenije ter za tovorni promet v tranzitu;
5. državljan EU ali druge države schengenskega območja, ki potuje čez Republiko Slovenijo v drugo državo v istem dnevu;
6. oseba z diplomatskim potnim listom;
7. oseba, ki opravlja storitve za zagotavljanje javne službe (npr. energetika, zdravstvo, promet, komunala), za katere ji je potrdilo izdalo pristojno ministrstvo in bi neizvajanje teh storitev zaradi odreditve karantene lahko povzročilo večjo družbeno ali gospodarsko škodo;
8. pripadnik služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev in za osebe, ki izvaja humanitarne prevoze za Republiko Slovenijo, ki prestopa mejo zaradi izvajanja teh nalog;
9. državljan Republike Slovenije, Republike Hrvaške, Republike Avstrije, Italijanske republike ali Madžarske, ki je dvolastnik ali najemnik zemljišč in ima svoja zemljišča na obeh straneh državne meje ter opravlja kmetijsko-poljedelska dela;
10. oseba, ki ima dokazilo o načrtovanem zdravstvenem pregledu ali posegu v Republiki Sloveniji, drugi državi Evropske unije ali drugi državi schengenskega območja na dan prehoda meje;
11. oseba, ki prehaja mejo zaradi vključenosti v vzgojo in izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji, državah Evropske unije ali drugih državah schengenskega območja in to izkazuje z ustreznimi dokazili, ter njene starše oziroma druge osebe, ki jih prevaža in se vračajo čez mejo v istem dnevu;
12. oseba, ki dnevno ali občasno prehaja mejo, ker je zaposlena v vzgojno-izobraževalnem zavodu, gostuje v Republiki Sloveniji ali tujini kot visokošolski učitelj ali je vključena v raziskovalni projekt v Republiki Sloveniji ali tujini in to izkazuje z ustreznimi dokazili;
13. oseba, ki se udeleži pogreba bližnjega sorodnika v državi EU ali drugi državi schengenskega območja in zapusti oziroma se vrne v Republiko Slovenijo v istem dnevu ter ima dokazilo o datumu in uri pogreba;
14. oseba, ki prehaja mejo iz družinskih razlogov zaradi vzdrževanja stikov z ožjimi družinskimi člani in se vrača čez mejo v istem dnevu;
15. oseba, ki je bližnji sorodnik državljana Republike Slovenije oziroma živi z njim v skupnem gospodinjstvu in ima stalno ali začasno prebivališče v državi Evropske unije ali drugi državi schengenskega območja;
16. oseba, ki ima v Republiki Sloveniji v lastništvu nepremičnino ali registrirano zračno ali vodno plovilo in poseduje dokazilo o tem lastništvu, skupaj z ožjimi družinskimi člani;
17. oseba, ki ima v Republiki Sloveniji potrjeno rezervacijo nočitve turističnega obrata in to izkazuje z dokazilom rezervacije.

Vstop za osebo iz tretje države in izjeme

Osebi, ki prihaja iz tretje države, se zaradi morebitne okužbe z virusom SARS-CoV-2 odredi karantena za obdobje 14 dni. To ne velja za:

1. osebe, ki se udeležijo pogreba bližnjega sorodnika in zapustijo Republiko Slovenijo v istem dnevu ter imajo dokazilo o datumu in uri pogreba;
2. osebe, ki izvajajo prevoz blaga v Republiko Slovenijo ali iz Republike Slovenije v tretjo državo, ter za tovorni promet iz tretjih držav v tranzitu in osebe, ki so napotene na ali z opravljanja nalog v sektorju mednarodnega prevoza in to izkazujejo s spričevalom za delavce v sektorju mednarodnega prevoza ali z drugo ustrezno listino, s katere je mogoče razbrati napotitev osebe s strani delodajalca;
3. osebe z diplomatskim potnim listom;
4. osebe iz tretjih držav, ki zagotavljajo storitve, za katere jim je potrdilo izdalo pristojno ministrstvo, in bi lahko, zaradi neizvajanja teh storitev, zaradi odreditve karantene prišlo do večje družbene ali gospodarske škode;
5. pripadnike služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev in za osebe, ki izvajajo humanitarne prevoze za Republiko Slovenijo, ki so prestopali mejo zaradi izvajanja svojih nalog;
6. osebe, ki potujejo čez Republiko Slovenijo v drugo državo v istem dnevu;
7. osebe, ki prehajajo mejo zaradi vključenosti v vzgojo in izobraževanje ali znanstveno raziskovanje in to izkazujejo z ustreznimi dokazili ter predložijo negativni izvid testa na SARS-CoV-2 (COVID-19), ki ni starejši od treh dni;
8. osebe, ki imajo dokazilo o načrtovanem zdravstvenem pregledu ali posegu v Republiki Sloveniji.

Veljavnost odloka

Odlok začne veljati 26. maja 2020. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati prejšnji Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 68/20 in 71/20).

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada prerazporedila sredstva za več namenov

Vlada je na današnji dopisni seji sklenila prerazporediti sredstva za več namenov - med drugim za enkratni solidarnostni dodatek za upokojence, za prispevke za zdravstveno zavarovanje odsotnih z dela in za dijaške domove.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) določa izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence zaradi izboljšanja socialne varnosti prejemnikov nizkih pokojnin. Sredstva za ta dodatek, ki je bil izplačan ob izplačilu pokojnine za april, zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna, zato Ministrstvo za finance znotraj svojega finančnega načrta prerazporeja sredstva v višini 66.442.660 evrov.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je skladno z Zakonom o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja 23. aprila Ministrstvu za finance in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predložil letni obračun obveznosti Republike Slovenije za pokojnine, priznane pod ugodnejšimi pogoji, in druge prejemke ter za izpadle prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2019. Obveznost Republike Slovenije do ZPIZ znaša dodatnih 10,6 milijona evrov, zato Ministrstvo za finance znotraj svojega finančnega načrta prerazporeja 10.597.602,73 evra.

Iz splošne proračunske rezervacije Ministrstvu za zdravje skladno z ZIUZEOP prerazporejamo sredstva v višini 17.860.860,90 evra, in sicer za namen plačila obveznosti Republike Slovenije Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za prispevke za zdravstveno zavarovanje odsotnih z dela.

Iz splošne proračunske rezervacije sredstva prerazporejamo tudi Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, in sicer v višini 751.249,06 evra za pokrivanje izpada prihodkov v študentskih domovih. V ZIUZEOP je namreč določeno, da državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni uporabniki proračuna, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih storitev, teh uporabnikom ne zaračunajo, vsi stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta javna sredstva in sredstva, pridobljena iz naslova ukrepov, določenih v ZIUZEOP, pa se krijejo iz državnega proračuna.

Na poziv ministrstva za izobraževanje k posredovanju izračunov so se odzvali trije javni študentski domovi, šest javnih dijaških oziroma študentskih in dijaških domov ter sedem zasebnih študentskih domov, ki so predložili vloge za povračilo stroškov. Ministrstvo za izobraževanje je prejete vloge pregledalo in odobrilo povračilo v skupnem znesku 751.249,06 evra.  

Vir: Ministrstvo za finance

Odgovor na zaprosilo Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ za predložitev podatkov in pojasnil, povezanih z nabavo zaščitnih sredstev in opreme namenjene obvladovanju tveganj povezanih z virusom COVID-19

Vlada je sprejela odgovor na zaprosilo Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ za predložitev podatkov in pojasnil, povezanih z nabavo zaščitnih sredstev in opreme namenjene obvladovanju tveganj povezanih z virusom COVID-19, in ga pošlje Komisiji Državnega zbora za nadzor javnih financ.

Komisija za nadzor javnih financ je sprejela sklep v katerem poziva vlado, da ji zagotovi podatke o nabavi zaščitne opreme. Podani so bili sledeči skrajšani odgovori:

Vrste in količine blaga, ki jih hrani Zavod RS za blagovne rezerve (Zavod), določi Vlada RS s Petletnim programom dela državnih blagovnih rezerv. Zavod je tako imel pred prvim sproščanjem blagovnih rezerv dne 27. 2. 2020 na zalogi 127.910 različnih zaščitnih mask, 2.225.190 kosov različnih zaščitnih rokavic, 8.630 zaščitnih kombinezonov in 6.900 kg dezinfekcijskih sredstev. Te zaloge so se do razglasitve epidemije znižale, ker je Vlada RS dne 27. 2. 2020 odločila o uporabi dela teh zalog z določitvijo, da se zaloge nadomestijo do konca leta 2020. Dne 2. 3. 2020 je izdal naročilnico za dodatno nabavo 1.300 kg ecocida, ki je bil dobavljen 16. 3. 2020.

Zavod je postopke naročanja zaščitne opreme izvajal v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Iz razloga skrajne nujnosti se je izvajal postopek v skladu s 46. člena ZJN-3. Gre za postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki se lahko uporabi, če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, rokov za odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji ni mogoče upoštevati. Postopek s pogajanji brez predhodne objave javnim kupcem omogoča, da v najkrajšem možnem času pridobijo blago in storitve, ni zahtev za objavo, rokov, najmanjšega števila kandidatov, s katerimi se je treba posvetovati, ali drugih postopkovnih zahtev. V praksi to pomeni, da lahko organi ukrepajo takoj, ko je to tehnično/fizično izvedljivo, postopek pa lahko dejansko pomeni neposredno oddajo le ob upoštevanju fizičnih/tehničnih omejitev, povezanih z dejansko razpoložljivostjo in hitrostjo dobave.

V zvezi s pripravo ocene potreb po zaščitnih sredstvih v državi so bile pripravljene Usmeritve za pripravo ocene potreb zaščitne opreme (Usmeritve), ki so jih dne 18. 3. 2020 pripravili MZ, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Univerzitetni klinični center Ljubljana in URSZR. Hkrati je bil pripravljen tudi seznam upravičencev, torej vsi subjekti, ki opravljajo/izvajajo nujne službe za delovanje države. Namen seznama upravičencev do zaščitnih sredstev je, da se na državni/regijski/lokalni ravni poenoti izhodišča in upravičenost posameznih subjektov do zaščitnih sredstev. Zbiranje potreb po zaščitnih sredstvih je potekalo za potrebe zdravstva, občin, kritične infrastrukture, sil za zaščito, reševanje in pomoč ter državnih organov.

V danih razmerah je bil za nakup zaščitnih sredstev pri tujih podjetjih oziroma direktno pri proizvajalcih v večini primerov zahtevan 100% avans oz. predplačilo. Zavod se ravno zaradi možnosti prevar ni posluževal predplačil in je moral zato dobavitelj sam poskrbeti za zavarovanje posla ter ta tveganja prevzeti nase. Izjema so bili nakupi ventilatorjev

Vlada je s sklepom  s katerimi je dopolnila Petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje 1. 1. 2019 do 31. 12. 2023 Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve (Zavod) naložila nabavo zaščitnih sredstev in opreme za ustrezno izvedbo ukrepov zaščite pred COVID– 9, na nivoju države.

Zavod je sklenil Okvirni sporazum o izvajanju logističnih storitev s Pošto Slovenije d.o.o.

Slovenija ni določila nobenega podjetja kot uvoznika medicinske opreme s Kitajske.

Državno podjetje LR Kitajske, Sinofarm, je posredovalo dve ponudbi. Obe sta bili posredovani na medresorsko delovno skupino. Prva je bila ocenjena kot nepopolna, druga je bila zavrnjena zaradi kitajskih certifikatov, ki jih stroka ni sprejela in potrdila.

V času pregledovanja elektronskih sporočil so vladale t.i. dejanske »krizne razmere«, zato so se elektronska sporočila pregledovala in vpisovala z zamikom. Za vodenje evidence prejetih elektronskih sporočil se je pripravila tako imenovana pomožna evidenca. Iz pomožne evidence izhaja, da je bilo prejetih elektronskih sporočil 1947, od tega jih je bilo skupaj pregledanih 1715 (kar predstavlja 88,01 %) ter 232 nepregledanih elektronskih sporočil (kar prestavlja 11,9 %).

Seznam izbranih dobaviteljev je dostopen na spletni strani Zavoda.

Zavod je preverjal bonitete ponudnikov in dosežen promet glede na pridobljene podatke. Pri oceni tveganja se je upoštevala pridobljena boniteta ponudnika, reference pri izvedenih poslih in drugi razpoložljivi podatki. Z večino ponudnikov Zavod ni imel poslovnih izkušenj. Posledično je Zavod izvajal plačilo po dobavi in prevzemu blaga.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Vlada sprejela Sklepe o spornih vprašanjih v zvezi s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2020

Vlada je sprejela Sklepe o spornih vprašanjih v zvezi s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2020.

V okviru postopka sprejemanja Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2020 so partnerji na predlog Splošnega dogovora posredovali sporna vprašanja, o katerih je odločala arbitraža. V okviru arbitraže je bilo posredovanih 231 spornih vprašanj, pri čemer je bilo umaknjenih ali doseženo soglasje za 20 spornih vprašanj. 211 spornih vprašanj, kjer soglasje ni bilo doseženo, so bila posredovana v obravnavo Vladi Republike Slovenije. Sporna vprašanja, ki jih je potrdila Vlada Republike Slovenije, se vključijo v Splošni dogovor za pogodbeno leto 2020. Druga odprta vprašanja se bodo reševala v okviru Aneksa k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2020.

V dosedanjem postopku so bili sprejeti predlogi širitev programov s finančnimi učinki v višini 11,3 milijona evrov oziroma 9,6 milijona evrov v breme ZZZS. Finančni učinki vseh predlogov v sklepih o spornih vprašanjih v zvezi s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2020 znašajo 19,5 milijona evrov (vrednost obveznega zdravstvenega zavarovanja), kar skupaj znaša 29,1 milijona EUR.

Splošni dogovor za pogodbeno leto 2020 in pripadajoči aneksi bodo objavljen na spletnih straneh Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Mnenje Vlade Republike Slovenije o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini

Vlada je sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini (ZT-1B), ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem, in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Skupina poslank in poslancev je s prvopodpisanim Luko Mescem predložila v obravnavo in sprejem predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini.

Kot izhaja iz gradiva k predlogu zakona, je cilj predloga zakona vsem delavkam in delavcem v trgovinah in v nekaterih povezanih dejavnostih zagotoviti proste nedelje in proste dneve, ki so po zakonu določeni kot dela prosti dnevi. Prav tako se s predlogom uresničuje volja volivcev, ki so se na referendumu enkrat že večinsko izrekli za to, da se trgovine, v času določenem s tem zakonom, zaprejo. Predlagatelji dodajo, da se s predlogom zasleduje tudi širši družbeni cilj osvoboditve od nepotrebnega dela in opuščanje spodbujanja k nenehnem trošenju ter se posameznikom zagotavlja priložnost za kakovostno preživljanje prostega časa, razvijanje lastnih potencialov in kakovostno socialno življenje.

Za dosego teh ciljev predlagatelji predlagajo dopolnilo, ki določa, da trgovec obratovalnega časa prodajalne ne sme določiti ob nedeljah in z zakonom določenim dela prostih dnevih. Kot izjema pa se določa, da smejo biti v nedeljo na dela proste dni odprte prodajalne, ki ne merijo več kot 200 kvadratnih metrov, ki se nahajajo na območju bencinskih servisov, letališč, železniških in avtobusnih postaj ter bolnišnic. Predlaga se tudi sprememba kjer se za kršitev novo določene omejitve glede obratovalnega časa prodajaln, predvideva globa v enaki višini kot velja za kršitev obstoječe določbe, če ne posluje v objavljenem obratovalnem času.

Vlada meni, da trenutno zaradi posledic epidemije novega koronavirusa na gospodarstvo, vključno s trgovinsko dejavnostjo, ki predstavlja 34% vseh prihodkov slovenskega gospodarstva, predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru RS. Poleg tega vlada meni, da je socialni dialog najustreznejši način reševanja tovrstnih vprašanj. Zato vlada predloga ne podpira.

Po prepričanju vlade gre za tako pomemben zakon, da bi moral biti obravnavan tudi na Ekonomsko socialnem svetu.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo

Vlada se je seznanila z odgovorom na interpelacijo o delu in odgovornosti, ki je bila vložena zoper ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška in podprla odgovor ministra. 

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo