Kot je uvodoma dejal premier "končne zmage še ne slavimo." "Gre za obvladovanje prvega vala. Pri pandemijah gre, po besedah strokovnjakov, vedno še za drugi in tretji val, nihče pa si ne upa napovedati konca. Sedaj se učimo iz izkušenj zadnjih tednov in pripravljamo načrte za eventualni drugi val poleti ali jeseni, hkrati pa sprejemamo ukrepe za blažitev posledic epidemije, " je dejal Janez Janša in dodal, da bi lahko v spopadu z epidemijo bili še boljši, če ne bi imeli ob začetku epidemije enotedenske zamude. Ob tem je spomnil, da je sam 22.2.2020 prvič javno pozval k sklicu seje sveta SNAV in k sprejetju nekaterih ukrepov, ki bi bili lahko takrat relativno blagi in bi preprečili vnos okužb v Metliko in Šmarje pri Jelšah.  

"Z rahljanjem ukrepom smo začeli 20.4. med pravimi državami  v Evropi. Slovenije je tako bila v vrhu po uspešnosti obvladovanje epidemije, ker nismo samo gledali, kaj delajo drugi in sledili ter čakali nanje,  ampak smo na mnogih dolgih, tudi celonočnih pogovorih s strokovnjaki, ki se spoznajo na epidemije, ugotavljali, kaj je tisto, kar je za Slovenijo pravi ukrep. Torej nismo zgolj gledali, kaj delajo Avstrija, Poljska, ki sta bili uspešni, ampak smo vzeli v obzir situacijo pri nas.  Mislim, da smo bili ena redkih vlad, ki smo se ukvarjali tudi z mnogimi podrobnostmi, ki so jih drugi prepuščali nižjim nivojem, je pa nato vse skupaj pripeljalo do tega, da zadnje tedne drugi nas sprašujejo kaj narediti, kljub temu, da smo mandat začeli šele 13.3.2020," je poudaril premier.

Glede vračanja Slovenije v običajen ritem, je premier dejal, da je pri nekaterih ukrepih tveganje večje pri sproščanju. "Ko nekaj zapiraš, ali omejuješ, lahko dokaj natančno meriš učinke, pri odpiranju pa je določene stvari težje izračunati," je dejal predsednik vlade in izpostavil velike sisteme, kot na primer šolstvo, zadevajo ogromno ljudi.

"Kaos smo preprečili, se pa nekateri trudijo, da bi ga ustvarili. Obstaja pa realnost, tista, ki jo čutimo ljudje in obstajajo slike, ki jih kažejo na ekranih RTV in Poptv. Danes kritizirajo, da nečesa nismo sprostili nekega ukrepa, naslednji dan pa, da smo sprostili. Gre za pristransko slikanje realnosti, ki ga dajemo v oklepaj," je na vprašanje o tem, da je slišati očitke o tem, da se sproščanje ukrepov dogaja kaotično odvrnil premier.

"Vse odločitve vezane na uvedbo omejitev so bile težke, ker nismo imeli instrumentov kot so jih imele druge države. Nismo razglasili izrednega stanja, ni bilo policijske ure, ni bilo vojnega stanja. Govoril sem s predsedniki vlad v regiji in ponekod še vedno velja izredno stanje, v jedrnih državah EU ponekod še vedno veljajo vojni dekreti, kjer lahko lokalne oblasti zaplenijo medicinsko opremo. Vrsta ukrepov, ki so jih drugi sprejemali, so bili izključno v rokah vlade, v Sloveniji pa je bil edini pravni instrument zakon o nalezljivih boleznih. Za vsako spremembo zakona je bilo treba iti v Državni zbor in čakati na uveljavitev in zato je bilo tudi nekaj zamud. Če bi imeli enaka pooblastila kot drugod po Evropi, bi lahko mnoge ukrepe uvedli prej, in na bolj učinkovit način," pa je premier komentiral vprašanje o tem, katera odločitev je bila v času epidemije zanj najtežja.

"Imamo sicer daleč najboljšo epidemiološko sliko od vseh sosed. Ključ do tega, da to situacijo ohranimo, je v sposobnosti posamičnih držav ali pa cele Evrope, da se sledi okužbam. Torej, da potem, ko se v nekem kraju pojavi nekaj novih okužb, ni treba zapirati celotne države, ampak da se okužba omeji," je nadalje še komentiral premier in dodal, da se "zelo težko sledi okužbam brez pomoči sodobne tehnologije." "Nimamo toliko kadra, epidemiologov, kapacitet in upam, da bomo v okviru Evropske unije prišli do neke aplikacije, ki bo skladna s standardi varovanja osebnih podatkov, da to potem tudi za nekatere dušebrižnike v Sloveniji ne bo sporno," je še poudaril premier Janez Janša.

O začetkih oblikovanja nove koalicije, pa je premier dejal, da so se stranke koalicije zavedale, kaj se bo v Sloveniji zgodilo, če ne sestavimo vlade. "Pohvale tudi vodstvu SMC in Desus za to zavedanje. Slovenija je strankam te vladne koalicije dolžna veliko. Šlo je za zelo jasno izbiro prioritet in izbrali smo skrb za splošno zdravje, za življenje ljudi in za dobro domovine ter države. Če bi, na primer v SDS gledali sebično na situacijo, bi šli na volitve," je o začetkih oblikovanja sedanje koalicije izpostavil premier. Ob tem je navedel, da prejšnji premier Marjan Šarec ob primopredaji ni posredoval niti državnega načrta, o katerem je bilo toliko govora, pa tudi ostali ministri so bili deležni povsem tehnične primopredaje. "Stanje v začetku marca je bilo kaotično in ministrstvo za zdravje, ki je bilo najbolj na udaru, je bilo tudi v izjemno slabem stanju. Delno tudi zato, ker premier Šarec ministru Šabedru enostavno ni pustil sprejemanja nekaterih ukrepov, ki jih je ministrstvo predlagalo in je že takrat potekala velika bitka na relaciji takratne stroke, ki je pritiskala za sprejemanje ukrepov, na drugi strani pa je bilo vodstvo NIJZ, ki je razlagalo, kako je treba kihati v rokav in da se okužbe ne prenašajo s človeka na človeka," je dneve v začetku marca opisal predsednik vlade Janez Janša.

Na vprašanje glede sodelovanja z nekdanjim ministrom za zdravje Šabedrom v času, ko predsednik vlade Janez Janša še ni imel polno operativne vlade, je  premier dejal, da o sodelovanju obstaja bogata korespondenca. "Če se bodo pristojni organi ukvarjali z opustitvami ravnanj s strani prejšnjega predsednika vlade, bomo vso dokumentacijo izročili in se bo videlo, kdo je kriv za tisti kaos, ki je nastal na začetku," je poudaril predsednik vlade. Dodal je tudi, da ga je minister Šabeder po tem, ko je bilo jasno, da je vrag vzel šalo in ko ni dobil odziva pri takratnem premierju, kontaktiral in z njim usklajeval nekatere uredbe, ki jih je nato sprejel.  

V povezavi s tremi paketi, ki jih je vlada sprejela za zajezitev epidemije, pa tudi za blaženje posledic te epidemije, je premier dejal, da po sprejemu paketov ne bo nikogar, ki ima stalno prebivališče in plačuje davke, ki ne bi bil tako ali drugače vključen.  Ob tem je premier komentiral tudi odločitev za uvedbo turističnih bonov. "Odločitev je bila preprosta. Ali 300 milijonov evrov nameniti čakajočim na delo in opazovati dejavnosti, ki umirajo, ali pa dati denar ljudem, da ga potrošijo in omogočiti, da bo veliko turističnih kapacitet na višku sezone lahko zaživelo," je dejal predsednik vlade.

Na vprašanja in pozive obrtnikov in podjetnikov o četrtem protikorona ukrepu, je premier Janez Janša odvrnil, da je v zvezi s pomanjkanjem dela, ključni ukrep subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, saj se bo s tem ukrepom tudi za čas, ko zaposleni v podjetjih ne bodo imeli polnega delovnega časa, pridobilo sredstva s strani države. "Slovenija bo pomagala, ker ni bolj učinkovitega ukrepa za pomoč gospodarstvu kot je ta," je ob tem poudaril predsednik vlade.

"Medtem ko ekstremno leva opozicija preko ekranov kriči, kako so ukrepi slabi, je Evropska komisija ocenila, da bo Slovenija zaradi sprejetih ukrepov naslednje leto zrasla za toliko, kot naj bi letos zaradi epidemije padli. Ta vlada bo naredila vse, da bodo dejanski rezultati še boljši od te napovedi," je še poudaril predsednik vlade Janez Janša in pri tem opozoril tudi na zakon za odpravo birokratskih ovir pri pomembnih investicijah.

Kar se tiče sodelovanja vlade s sindikati, pa je premier spomnil, da v mandatu prejšnji dveh vlad Ekonomsko-socialni svet ni deloval, pa na to temo ni bilo slišati kritik, vlada pa je ESS vzpostavila aprila. "Predloge sindikatov smo upoštevali, prav tako predloge gospodarske zbornice, pravzaprav smo v pakete vnesli bistveno več od tega, kar so zahtevali sindikati ali gospodarske zbornice," je poudaril premier Janez Janša.

"To, kar delamo, delamo, ker želimo ohraniti potenciale slovenskega človeka in ne zaradi leve ali desne ideologije in se trudimo, da iz recesije ne nastane depresija tako kot leta 2009 zaradi ukrepov levičarske vlade," je predsednik vlade Janez Janša med drugim odgovoril na vprašanje, da so ukrepi, ki jih sprejema ta vlada bolj liberalni kot konservativni. Ob tem je dodal še, da "ko prvorazrednim nek pojem ne odgovarja več si izmisli drugega. Ko letim na tak primer, se spomnim na študijo Justina Stanovnika, da je komunistična levica ubila ne le ljudi, ampak tudi besedo torej temeljni pomen nekega pojma."

Premier je spregovoril tudi o delovanju opozicije v času epidemije. "Nagajanje v proceduri v DZ, kot zadnjo noč, ko se skuša s poniglavim zavlačevanjem preprečiti, da bi se ukrepi, ki bi pomagali stotisočem, sprejeli pravočasno, je nekaj, kar je nizkotno in podlo," je dejal premier in dodal, da nikjer na svetu v času epidemije ni opozicije, ki bi celo noč zavlačevala s sprejemom zakona, ki je izrazito nepolitičen in napisan zato, da se vsem pomaga.  Ob tem je tudi povedal, da je vladajoča koalicija sposobna sodelovanja in da so bile vse stranke vabljene v koalicijo. "Ko se je vedelo, da prihaja epidemija, smo jih tudi vabili, pa kljub temu niso želeli priti zraven in pomagati. Vključeni so bili v pripravo zakonskih paketov, pošiljali smo jim delovne osnutke, ki so jih kritizirali na novinarskih konferencah, pripomb pa nam niso posredovali. A še vedno velja, kar se tiče vlade, da ima vsak, ki želi namesto nagajati, željo pomagati, naša vrata odprta."

Na navedbe o tem, da ni bilo poskrbljeno za oskrbovance v domovih za ostarele in obtožbe Levice o tem, da gre za genocid, je premier Janša odvrnil, da je bila obtožba o genocidu izrečena s strani tistih, ki slavijo diktatorja, ki je dejansko storil genocid nad slovenskim narodom. V nadaljevanju pogovora pa je izrekel zahvalo zaposlenim v domovih za ostarele, ki so poskrbeli za to, da v 90% v domovih za ostarele ni bilo niti ene okužbe.  Ob tem je bil tudi kritičen do ravnanj vodstva bolnišnice na Ptuju, kjer sta se direktorica bolnišnice in županja, obe iz kvote SD, odločili za "grob napad na solidarnost." "Kjer je prišlo do izbruhov okužb v domovih za ostarele, je ministrstvo za zdravje reagiralo s pomočjo, in niti en ni bil prepuščen sam sebi," je še povedal premier.

V zvezi z zahtevami nevladnih organizacij glede uničevanja narave in njihovih protestov ter očitkov, da predsedniku vlade ni mar za okolje, je premier dejal, da je sopodpisnik zahteve za izredno sejo, "kjer smo skušali preprečiti enega največjih napadov na naravo, gradnjo kanala C0 čez vodonosnik na vodovarstvenem  območju." "Takrat nihče od nevladnikov ni protestiral," je spomnil premier in dodal, da "tisti, ki mu je kaj do narave, se bori za naravo tam, kjer so problemi, ne pa na 2000 evrov vrednih kolesih na asfaltu sredi Ljubljane."

Premier je v pogovoru še izpostavil, da koalicija v zvezi z interpelacijo trdno stoji za ministrom Počivalškom, pozive o rekonstrukciji vlade in predčasnih volitvah pa je prepustil tistim, ki mislijo, da je to njihovo življenjsko poslanstvo. 

Kot prioritete v delovanju vlade v prihodnje pa je premier Janez Janša izpostavil odpravo birokratskih ovir, demografijo, pa tudi prioritete slovenskega predsedovanja. "Kar se tiče predsedovanja, imamo nekaj večjih ambicij od tega, kar je prejšnja vlada zapisala v prioritete. Naši napori pa so sedaj, da bi v okviru sklada za okrevanje in novega finančnega okvira oziroma proračuna EU Sloveniji zagotovili položaj, s katerim bomo lahko že letos investirali v tiste programe, ki bodo omogočili, da Slovenija svoje naravne prednosti čimbolj izkoristi," je povedal predsednik vlade Janez Janša.

O delovanju pravosodja je predsednik vlade izrazil mnenje, da je na tem področju treba še veliko narediti, saj je ugled pravosodja nizek, ne glede, kako sami sebe vidijo. Ob tem je premier omenil milijardo evrov opranega denarja za iranske teroriste, ki jih nihče ni raziskal, pa tudi 200 milijonov evrov, ki so poniknili v preplačanih žilnih opornicah. "Vse to je možno, ker ta veja oblasti ne funkcionira, čeprav je veliko poštenih sodnikov, ki se trudijo, a ključne funkcije so v rokah tistih, ki ščitijo prvorazredne, globoko državo, gospodarski kriminal, tajkunska omrežja, tu so prave hobotnice klientelizma s kraki, ki segajo v najvišje vrhove sodne oblasti in dokler se to močvirje ne izsuši, Slovenija ne bo država vladavine prava in na tem področju nas čaka veliko dela," je komentiral premier.

Ob vprašanju zaprtja trgovin ob nedeljah je premier dejal, da je bil na to temo izveden referendum z jasnim rezultatom, kasneje pa je prišlo do kompromisa med sindikati in trgovci in ta kompromis je šel v drugo smer od tega, kar je bilo izraženo na referendumu. "Sicer to ni zaveza koalicijske pogodbe in koalicijske stranke imamo različna stališča do tega vprašanja. Stališče SDS je, da se trgovine ob nedeljah zaprejo. Je pa povsod, kjer so trgovine ob nedeljah zaprte nekaj izjem, ki jih je treba dogovoriti v okviru Ekonomsko-socialnega sveta," je dejal predsednik vlade in dodal, da meni, da se bo na nek normalen način prišlo do rešitve, ki bo šla v smer tega, za kar se je ljudstvo odločilo na referendumu.

Nenazadnje je predsednik vlade Janez Janša v pogovoru primerjal čas pred 30 leti in danes. "Teh vzporednic je kar nekaj. Takrat so nas razorožili in dobili smo prazna skladišča, prejšnja oblast nam je lagala o stanju, sedaj je bilo podobno, samo da so bila prazna skladišča osebne zaščitne opreme in na intenzivnih oddelkih je bilo na razpolago za epidemijo manj kot 30 prostih postelj. Razlika pa je, da smo po prisegi Demosove vlade vseeno imeli celo leto do razglasitve osamosvojitve in da je bilo nekaj časa za pripravo, letos pa je bila epidemija razglašena 12. marca, mi pa smo prisegli 13. marca," je povedal predsednik vlade in dodal, da ker ni bilo resnega načrta za pravilno ukrepanje ali za rutinsko ukrepanje in ker je bilo treba iskati rešitve, je za celo vlado veliko neprespanih noči, pa tudi za številne, ki so pomagali, še največ med zdravstvenimi delavci in zdravniki, ki so na ramenih nosili največjo težo uspešnega spopada z epidemijo.

"Optimizem, pestrost in vedrost v tem času, ki je bila značilna za škofa Urana, smo v teh kriznih časih pogrešali. Bili bi veseli, če bi namesto žalostne novice o njegovi smrti prejeli novico, da je ozdravel in da bi slišali kakšno vedro besedo ali pesem z njegove strani. Tudi, ko je prišla ta žalostna novica, smo se vsi spomnili vedrine, dobre volje in pristopa do ljudi, ki je tisto najbolj žlahtno v duhovniškem poklicu, " pa je o življenju in zgledu škofa Aljoza Urana, ki je nedavno preminil, dejal slovenski premier.