Vsi so se strinjali, da so manjšinske pravice zagotovo tudi človekove pravice. Varuh in njegov namestnik sta izrazila veliko naklonjenost tej tematiki, obenem pa izpostavila možnosti za aktivno vlogo Varuha pri spremljanju in opozarjanju organov Republike Slovenije glede njihovih dejavnosti na področju odnosov s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ne smemo namreč pozabiti, da je skrb zanje tudi ustavna obveznost Republike Slovenije, izhajajoča iz 5. člena ustave. Varuh je napovedal tudi srečanja z varuhi človekovih pravic v sosednjih državah, kjer namerava na pogovorih odpreti tudi vprašanja spoštovanja in izpolnitve s tamkajšnjo zakonodajo že zagotovljenih pravic slovenskih manjšin. 

Spregovorili so tudi o tem, kako pomembno je vključevanje vsebin, povezanih s Slovenci v zamejstvu in po svetu, v učne načrte v osnovnih in srednjih šolah ter ozaveščanje o tem, da zunaj naših zemljepisnih meja živi več kot pol milijona Slovencev. Boleče je, ko mnogi Slovenci prestopajo državno mejo in se ne zavedajo, da ostajajo znotraj slovenskega narodnega prostora in da Celovec ni Klagenfurt, temveč Celovec in Beljak ne Villach, temveč Beljak.

Sogovorniki so se dotaknili tudi vprašanja repatriacije Slovencev iz Venezuele, predvsem z vidika izzivov s katerimi se je urad srečeval pri tem. Ministrica in državni sekretar sta zagotovila, da se bo repatriacija nadaljevala takoj, ko bodo razmere to dopuščale.

Ministrica dr. Jaklitsch je ob koncu pogovora izrazila zadovoljstvo ob skupni ugotoviti, da vse navzoče povezuje skrb za naše rojake in da gre za področje, kjer lahko skupaj delamo za njihovo dobrobit. Tako varuh kot ministrica sta se strinjala, da tudi v prihodnje vzpostavita redno sodelovanje.