Predlog Evropske komisije glede prihodnjega večletnega finančnega okvira EU in ambicioznega novega sklada za okrevanje: korak v pravo smer
V svojem predlogu Komisija ni bistveno spremenila predloga prihodnjega večletnega finančnega okvira, ki ga je maja 2018 predlagala Junckerjeva Komisija. Skladno z novim predlogom znaša skupni obseg sredstev 1100 milijard EUR. Dodatno k temu pa Komisija predlaga vzpostavitev novega sklada za okrevanje v višini 750 milijard EUR, ki naj bi državam članicam namenil 500 milijard EUR v obliki nepovratnih in 250 milijard v obliki povratnih sredstev. Komisija posledično predlaga tudi spremembe in dopolnitve 21 sektorskih zakonodajnih aktov, povezanih z novim večletnim finančnim okvirom EU.
Slovenija se je vseskozi zavzemala za ambiciozen in v prihodnost naravnan prihodnji večletni proračun EU. Glede na dane razmere meni, da so predlogi Evropske komisije kot korak v pravo smer in bodo zagotovo v pomoč pri soočanju z učinki krize COVID na gospodarstvo v državah članicah. S tem bo Evropska unija na solidaren način prispevala k obsežnim naporom držav članic za ponoven zagon gospodarstva in hkrati naredila odločen korak h krepitvi notranjega trga EU. Glede na izzive, s katerimi smo soočeni, Slovenija ocenjuje kot pomembno, da Evropski svet čim prej doseže čim bolj ambiciozen dogovor.
Slovenija bo pri predlogih Evropske komisije še posebej pozorna na prioritetna področja kot je kohezijska politika, ki je do sedaj predstavljala pomemben vir javnih investicij in ki bo prispevala bistven delež pri odpravljanju posledic COVID krize. Ker je kriza močno prizadela vsa gospodarstva v Uniji, je legitimno pričakovati, da bo tudi Slovenija med prejemnicami sredstev novega Proračunskega Instrumenta EU za okrevanje in odpornost.
Slovenija bo obravnavala večletni finančni okvir in sklad za okrevanje kot del enega paketa, pri čemer želimo, da se ustrezno rešijo tudi odprta vprašanja, ki so se pojavila v februarju 2020 prekinjenih pogajanjih o prihodnjem večletnem finančnem okviru. Za Slovenijo v tem okviru ostajata še naprej bistvenega pomena ovojnici na področju kohezijske politike in politike razvoja podeželja.
Natančneje se bo Slovenija do predlogov opredelila po temeljiti analizi, podprti z ustreznimi izračuni.