V središču današnje razprave, ki jo je pripravilo hrvaško predsedstvo, so bile izkušnje z upravljanjem aktualne virusne krize na področju raziskav in inovacij. Ministri so razpravljali o njihovem prenosu v večja vlaganja v prihodnja delovna mesta ter predvsem v boljšo in vnaprej oblikovano koordinacijo ukrepanja v okviru Evropskega raziskovalnega prostora.

To je v svoji razpravi izpostavil tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jure Gašparič: »Izkušnja s »koronakrizo« je zelo dragocena, saj jasno potrjuje spoznanje, da na ključne izzive človeštva lahko najbolj dolgoročne in trajnostne odgovore poda le odlično znanje, ki rezultira v učinkovitih rešitvah«. Čiste mobilnosti, prehranske varnosti, shranjevanja energije, industrije brez izpustov, biotske raznovrstnosti, zmanjševanja družbenih neenakosti, kibernetske varnosti, krožnega gospodarstva in drugih izzivov brez novega znanja in inovativnih rešitev ne bo. Zaradi tega se morajo bistveno povečati vlaganja v znanost, raziskave in inovacije, ki se jih mora »v izhodni strategiji vključiti v naslavljanje vseh ključnih izzivov, s katerimi se mora soočiti Evropa: od klimatskih sprememb do digitalne transformacije in razvoja umetne inteligence.«
»Raziskovalno in inovacijsko politiko je potrebno strateško usmeriti in uveljaviti kot platformo za uresničevanje ciljev vseh drugih politik – to pomeni, da raziskave in inovacije postanejo njihov sestavni del. To lahko dosežemo s strateško prenovo Evropskega raziskovalnega prostora (ERA), ki bo omogočila določitev skupnih ciljev, oblikovanje individualnih poti za njihovo doseganje v vsaki državi, na ravni EU pa koordinacijo in spremljanje napredka ter vlaganj«, je poudaril Gašparič. Dodal je, da bo to »ena od ključnih nalog v času prihodnjega Tria predsedujočih držav EU, torej Nemčije, Portugalske in Slovenije«.

Razpravljavci na današnjem neformalnem zasedanju so si bili enotni, da se znanost pri spopadanju z novodobnimi pojavi, kot je virus Covid-19, kurativno odlično izkazuje. Poudarili pa so, da je treba za bodočo, bolj odporno Evropo okrepiti preventivno vlogo znanosti na vseh področjih, ne zgolj na zdravstvenem področju. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da ves razvoj digitalizacije in umetne inteligence še vedno poganja »naravna inteligenca«, se pravi kreativen raziskovalec oz. raziskovalka.
Ministri so se sicer strinjali, da se je Evropa na izbruh in širjenje novega virusa Covid-19 na področju raziskav in inovacij odzvala zelo hitro. Med drugim so države članice, ki so v tem času bistveno okrepile medsebojno koordinacijo, omogočile preusmeritve tekočih projektov k reševanju težav, povezanih z novim virusom. Na voljo so dale nova sredstva, preko mednarodne donatorske konference so države članice zbrale 7,4 milijarde evrov sredstev za zapolnitev vrzeli v razvoju cepiv. Kot okvir skupnega pristopa evropske komisije in držav članic se je oblikoval tudi akcijski načrt skupnih ukrepov (ERAvsCORONA), ki so ga ministri za raziskave podprli že na neformalnem sestanku pred dobrim mesecem dni.
Evropska komisarka, pristojna za raziskave Mariya Gabriel, je med razpravo izpostavila nujo po tem, da se mora Evropa osredotočiti na celostno vrednostno verigo znanosti in inovacij, stara celina mora po njenem prepričanju ostati močan globalni akter. Glede akcijskega načrta ERAvsCORONA je Gabrielova napovedala, da se bo le-ta še razvijal.
V razpravi sodelujoči razpravljavci so si bili enotni, da mora Evropa sredstva, namenjena znanosti povečati, več pa tudi investirati v delovna mesta prihodnosti. To je pozdravil tudi državni sekretar Gašparič in napovedal, da bo »prenova evropskega raziskovalnega prostora v vseh vidikih ena od prioritet bodočega tria predsedstev EU, torej Nemčije, Portugalske in Slovenije«.