Čeprav so k dobri epidemiološki sliki prispevali pravzaprav vsi, je bilo najtežje breme predvsem na plečih zdravstvenih delavcev – v zdravstvenih ustanovah UKC Ljubljana in Maribor, Kliniki Golnik in SB Celje, na 16 vstopnih točkah za testiranje potencialno okuženih, po domovih za starejše, v 13 zdravstvenih ekipah, oblikovanih za pomoč osebju v domovih za starejše, epidemiologih … Njihove napore so v ozadju podpirali še številni pripadniki Civilne zaščite, Slovenske vojske in vsi, ki so bili oziroma so vključeni v sistem zaščite in reševanja, ter vsi, ki so zagotavljali delovanje vseh osnovnih sistemov v državi.

Tudi pripadniki Slovenske vojske so podprli skupne napore za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Med epidemijo so še posebej posvečali skrb ohranjanju zdravja in preprečevanju širjenja virusne bolezni s številnimi dezinfekcijami, jemanjem brisov, evakuirali so tako državljanje Republike Slovenije v domovino kot pripadnike vojaških kontingentov na mednarodnih misijah ter pomagali Civilni zaščiti pri prevozih zaščitne opreme. Postavili so tudi premično bolnišnico Role 2, ki je bila sredi marca vzpostavljena kot dodatna zmogljivost za namestitev obolelih.

Piloti obeh vojsk so s šestimi letali F-16 in tremi letali PC-9 v ponedeljek, 1. junija, preleteli Jesenice, Golnik, Kranj, Ljubljano, Celje, Maribor, Ptuj, Šmarje pri Jelšah, Brežice, Novo mesto, Metliko, Postojno in Izolo s sporočilom, da se z velikimi tveganji lahko uspešno soočamo le tako, da sodelujemo in si pomagamo. Letala so Slovenijo preletela v dveh ešalonih, med katerima je bila milja razmika, in sicer na višini približno 1.200 metrov s povprečno hitrostjo 425 km/h. Za posadke Slovenske vojske je bil polet ena od rednih oblik usposabljanja leta v formaciji.