Vlada je sprejela Mnenje o Predlogu Zakona o spremembah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3B), ki ga je Državnemu zboru predložil Državni svet, in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Izhajajoč iz ureditve področja v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) je razvidno, da je zakonodajalec skrbno pretehtal, za katere izmed prekrškov, predvidenih v ZJN-3, bo predvidel obligatoren izrek stranske sankcije in je izbral prekrške, ki imajo na trgu najtežje posledice oz. so v poslovnem svetu najbolj zavržne narave ter negativno vplivajo na pravice drugih gospodarskih subjektov oz. na delovanje gospodarskega trga kot celote, pri čemer je tudi obdobje trajanja izločitve prilagodil predmetu javnega naročila, t.j. pomembnosti in vrednosti le-tega, saj so javna naročila gradenj praviloma težavnejša, pomembnejša, dražja ter glede na poslovno prakso pri njih tudi večkrat pride do omenjenih kršitev. Namen obvezne sankcije je zagotoviti spoštovanje javnonaročniških pravil, pri čemer se s tem zasleduje spoštovanje temeljnih načel, na katerih temelji javno naročanje, zlasti načel gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov.

Javna naročila, ki so pomemben generator gospodarske rasti in lahko vplivajo na proizvodnjo in ponudbo na trgu, pa lahko predstavljajo tudi enega od močnejših vzvodov države za doseganje strateških ciljev oziroma ciljev sekundarnih politik. Takšni sekundarni cilji kaznovalne politike se zasledujejo tudi z uvedbo stranske sankcije izločitve iz postopkov javnega naročanja za določeno obdobje, saj se je v praksi pokazalo, da zgolj izrek globe ali opomina v primeru hujšega prekrška nima zaželenega učinka, ki bi storilce odvračal od (nadaljnjega) izvajanja prepovedanih ravnanj.

Ne glede na to, da je narava teh prekrškov sicer po mnenju vlade posebno huda, pa se vlada strinja s predlagateljem, da lahko v določenih primerih okoliščine ravnanja pripeljejo do dvoma, ali je dejansko treba v vsakem primeru izreči tudi stransko sankcijo izločitve. Vlada tudi pojasnjuje, da ministrstvo, pristojno za javna naročila, v okviru priprave celovite spremembe ZJN-3 z ministrstvom, pristojnim za pravosodje, med drugim pripravlja tudi možnosti drugačne ureditve, predvsem na način, da se tehtanje teže kršitve in obveznost izreka sankcije prepusti presoji sodišča. 

Vlada ocenjuje, da je namen predloga zakona primeren, a hkrati opozarja, da  rešitve sistemsko niso ustrezne in dodelane, predvsem pa z vidika nejasne končne odločitve glede ocene ustavnosti preuranjene. Vlada tudi poudarja, da je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na resornem ministrstvu pripravljen in vsebuje podobne rešitve, poleg tega pa še vrsto drugih rešitev, ki bi naredile sistem javnega naročanja bolj fleksibilen in učinkovit. 

Glede na navedeno vlada ne podpira predloga zakona, ki ga je Državnemu zboru predložil Državni svet.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Vlada je odpoklicala Tomaža Beska in Mitjo Križaja z mesta neizvršnih direktorjev upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., in sicer z dnem 2.6.2020, za neizvršna direktorja upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., in sicer za obdobje od 3.6.2020 do 31.12.2022, pa je imenovala mag. Alenko Urnaut Ropoša in mag. Borisa Novaka.

Upravni odbor DUTB v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZUKSB sestavljajo štirje neizvršni in trije izvršni direktorji, vlada kot edini delničar DUTB pa lahko v skladu z devetim odstavkom 8. člena ZUKSB kot skupščina DUTB odpokliče neizvršnega direktorja DUTB.  

Vir: Ministrstvo za finance