Hrvaško predsedstvo je srečanje pričelo z minuto molka v počastitev spomina na včeraj preminulega Janeza Kocijančiča, predsednika Evropskih olimpijskih komitejev.

Videokonferenci je prisostvoval tudi generalni direktor Mednarodnega olimpijskega komiteja, Christope De Kepper. Izpostavil je, da okoli 70 odstotkov športnikov v obdobju krize ni imelo možnosti izvajati običajnih treningov. Obdobje po COVID-19 bo zato zaznamoval aspekt solidarnosti, je dejal. Tudi Mednarodni olimpijski komite deluje v tej smeri. Tako je nacionalnim olimpijskim komitejem že namenil 150 milijonov evrov, oblikovali pa so tudi solidarnostni sklad za atlete.

Evropska komisarka Mariya Gabriel je izpostavila, da je kriza resno ogrozila vse športne aktivnosti, vseeno pa so se športnice in športniki izkazali v smislu kreativnosti, povezovanja in iskanja ustreznih rešitev. Poudarila je socialni in ekonomski vidik športa ter ministre seznanila, da je Evropska komisija minuli teden pričela s kampanjo v okviru katere vabijo prebivalce EU, da vsaj uro na dan preživijo športno aktivno in se tudi na ta način povezujejo.

Evropska komisija je že sprejela horizontalne ukrepe za spodbuditev športa, je poudarila evropska komisarka, saj si želi hitrega dogovora za sprejetje večletnega finančnega okvira in posledično programa Erasmus+, ki bo omogočil pričetek vseh aktivnosti predvidenih za podporo športu in njegovemu okrevanju. Države so pričele s postopnim sproščanjem ukrepov, a s hkratnim upoštevanjem zdravstvenih navodil in ob posvetovanju s športnim gibanjem. V splošnem je večina športnih tekmovanj in dogodkov večje narave še vedno odpovedanih, pričenjajo pa se nekatera nacionalna tekmovanja, a brez gledalcev.
Skupno sodelovanje in zaupanje med športnimi organizacijami in zdravstvenimi delavci je bistvenega pomena ob načrtovanju sproščanju ukrepov, so v razpravi poudarili udeleženci videokonference. Potrebno pa bo zagotovitvi tudi ustrezno finančno podporo vsem športnim panogam, so se strinjali. Izpostavili so še pomen programa Erasmus+ in EU Delovnega načrta za šport ter opozorili na težavnost črpanja evropskih sredstev za področje športa. Ministri so menili, da je potrebno tudi analizirati posledice krize na športni sektor, za kar bo EK pripravila študijo, ki bo prve rezultate objavila konec avgusta. Nadalje bo možno še naprej izmenjati informacije prek spletne platforme Yammer in tudi prek skupne tabele ukrepov držav v koordinaciji PRE.

Državni sekretar Marjan Dolinšek je poudaril, da je zaradi dobre epidemiološke slike Slovenija lahko začela s postopnim sproščanjem ukrepov že relativno zgodaj. Najprej je sprostila prepoved zunanjih športnih dejavnosti, v drugem koraku pa tudi možnost vadbe za registrirane športnike, za katere je pripravila priporočila za izvajanje organizirane vadbe v času epidemije COVID -19. Pod posebnimi pogoji je v Sloveniji že dovoljena organizacija športnih tekmovanj, vendar so ta še vedno brez gledalcev.

Eden večjih izzivov pri sprejemanju ukrepov na področju športa v Sloveniji je bil varnostni vidik, je dejal, zato je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pri tem tesno sodelovalo z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in drugimi deležniki.

Ministri in ministrice so se dotaknili največjih izzivov in težav pri sproščanju ukrepov, ter iskali skupne točke pri nadaljnjem ukrepanju na evropski ravni. »Možnost sodelovanja vidimo v prihodnje tako v nadaljnji izmenjavi informacij in dobrih praks, kot pri skupnem odzivu držav članic tam, kjer se interesi prekrivajo,« je na videokonferenci izpostavil državni sekretar Dolinšek ter dodal: »Naučene lekcije iz krize je potrebno uporabiti v prihodnjih aktivnostih sodelovanja na EU ravni, pa tudi v prihodnjem Delovnem načrtu EU za področje športa.«

Več informacij na povezavi.