Trend naraščanja števila brezposelnih oseb se je nekoliko umiril, manj je prijav v evidenco brezposelnih, še posebej pozitivno pa je, da narašča tudi povpraševanje delodajalcev po delavcih in s tem tudi zaposlovanje, kar vliva določeno mero optimizma glede prihodnjih trendov na trgu dela.

Kljub bolj pozitivnemu trendu v mesecu maju, moramo ostati objektivni. Nekatere gospodarske panoge bodo potrebovale več časa za okrevanje. Kriza je najbolj vplivala na gostinstvo, nadpovprečna rast brezposelnosti je še v dejavnostih prometa in skladiščenja ter poslovanja z nepremičninami. Ravno za tiste delodajalce, ki se soočajo z večjim upadom prometa in znižanjem poslovne aktivnosti, smo pripravili ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa, ki je del PKP3. S tem ukrepom želimo omogočiti delodajalcem, da ohranijo delovna mesta in tako zadržijo zaposlene v delovnem razmerju, čeprav začasno za krajši delovni čas. Ukrep zagotavlja ustrezno spodbudo delodajalcem, prav tako pa ohranja nivo socialne varnosti in nadomestilo dohodka delavca. Ukrep je stopil v veljavo s 1.6.2020 in na Zavodu RS za zaposlovanje že beležijo veliko zanimanje delodajalcev za ukrep. Delodajalci bodo ukrep lahko koristili do 31.12.2020.

Poleg ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa je MDDSZ v okviru PKP3 zagotovilo tudi podaljšanje ukrepa začasnega čakanja na delo za vse delodajalce za obdobje do 30.6.2020. V okviru PKP2 je Zavod RS za zaposlovanje za ukrep začasnega čakanja na delo prejel skoraj 47.000 vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače za čakanje na delo, in sicer za skoraj 276.000 zaposlenih (podatki do vključno 28. 5. 2020).

Trenutnim razmeram, ki so povezane z epidemijo, prilagajamo tudi programe aktivne politike zaposlovanja, ki bodo zagotovo v pomoč brezposelnim osebam in delodajalcem v času ponovnega zagona gospodarstva. V teh razmerah so programi APZ lahko tudi kot pomoč delodajalcem pri zmanjševanju stroškov novih zaposlitev.

Z vsemi ukrepi, ki smo jih izvajali v času epidemije in sedaj, v času po epidemiji, ocenjujemo, da smo pomembno prispevali k omejevanju škodljivih posledic epidemije na trgu dela, zajezili obseg priliva v brezposelnost in zagotovili delavcem ustrezno raven socialne varnosti. V tej smeri bomo, skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje, ki je v kriznih razmerah opravil zelo pomembno delo, delovali tudi vnaprej. Minister osebno ter celotno ministrstvo tematiko skrbno spremljamo ter vsakodnevno ukrepe prilagajamo dejanskemu stanju. Naše prihodnje dejavnosti so usmerjene tudi v boljše pregled kratko- srednje- in dolgoročnih potreb na trgu dela, kar bo omogočilo še bolj odzivno ukrepanje.