Skupnost občin Slovenije na svoji spletni strani objavljala  seznam občin, ki so pristopile k dogovoru in ga redno posodabljala. Občine tako s svojimi ravnanji prispevajo k povečanju ozaveščanja o resnosti problematike in posledicah prekomerne uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo pri občankah in občanih.

Ob podelitvi priznanj je predstavnica MOP mag. Tanja Bolte poudarila, da se »Skupnost občin  in vsaka posamična občina, ki je pristopila k podpisu sporazuma zaveda problematike vztrajnega porasta nastajanja plastičnih odpadkov in odlaganja plastičnih odpadkov v okolje in negativnega vpliva na okolje, zdravje in gospodarstvo. Prizadevanje za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko je poziv k ukrepanju, da se združimo v boju proti enemu od velikih okoljskih izzivov našega časa. Vsak izmed nas je povabljen k razmisleku,  kako spremeniti svoje vsakdanje navade, da bi zmanjšali težko breme onesnaževanja s plastiko za okolje, prostoživeče živalske in rastlinske vrste – in svoje lastno zdravje. Čeprav ima plastika veliko koristnih načinov uporabe, se preveč zanašamo na njeno rabo za izdelke za enkratno uporabo, in to s hudimi posledicami za okolje. 48 občin, ki so pristopile k sporazumu, se tega že zaveda in s svojimi dejanji pozitivno vpliva na okolje, zdravje in gospodarstvo.«

Nekaj več informacij o tej problematiki

Po nekaterih ocenah se v svetovnem merilu vsako minuto proda milijon plastičnih steklenic s pijačami, vsako leto se uporabi okoli 500 milijard plastičnih vrečk za enkratno uporabo, itd. Gledano v celoti se skoraj polovica proizvedenih plastičnih materialov uporabi za izdelke za enkratno uporabo. Svetovna proizvodnja plastike se je povečala za dvajsetkrat od šestdesetih let prejšnjega stoletja. V naslednjih dvajsetih letih naj bi se še podvojila. V svetovnem merilu  skoraj tretjina zavržene odpadne plastične embalaže ne vstopi v sistem zbiranja odpadkov, kar pomeni, da odpadna plastika konča v okolju. Vsako leto v oceane zaide do 13 milijonov ton odpadne plastike, kjer duši koralne grebene in ogroža morske živalske in rastlinske vrste. Plastični odpadki, ki končajo v oceanih, lahko v enem samem letu tudi do štirikrat obkrožijo Zemljo in lahko razpadajo tudi več sto let. Zadnjih nekaj let se krepi tudi zavedanje, da je prisotnost odpadkov v svetovnih morjih velika grožnja, saj po nekaterih ocenah odpadki iz plastičnih materialov predstavljajo med 60 in 90% vseh odpadkov v oceanih in na obalah po vsem svetu. Ocena je, da 80 % plastičnih odpadkov v morjih izhaja iz kopnega, kot posledica slabega ravnanja/gospodarjenja s plastiko na kopnem. V EU vsako leto v okolju konča 75 000 do 300 000 ton mikroplastike. Velika količina mikroplastike je posledica drobljenja večjih kosov plastičnih odpadkov, znatne količine pa pridejo v okolje tudi neposredno, zaradi česar jim je veliko težje slediti in preprečevati njihovo nastajanje.

Osnovni vzroki za povečevanje količine odpadkov iz plastike in njihovo širjenje v morskem okolju so povezani z vrednostno verigo in trgom plastike ter ravnanjem posameznikov in družbenimi trendi. Zaradi plastičnosti, trpežnosti in inertnosti, predvsem pa nizke cene proizvodnje plastika uporablja za izdelavo velikega števila izdelkov za vsakdanjo rabo. Plastika se tako potrebuje skoraj povsod, tako v trgovini za distribucijo proizvodov - za embalažo in transport, v gradbeništvu, v tekstilni industriji, v avtomobilski industriji, za medicinske pripomočke, za električno in elektronsko opremo ter v kmetijstvu. K vse večji količini plastičnih odpadkov pripomore vse večja potrošnja plastike za „enkratno uporabo“. Plastika se proizvaja skoraj izključno iz nafte in za njeno proizvodnjo se uporabi približno 8 % svetovne proizvodnje nafte, in sicer 4 % za proizvodnjo plastike kot surovine, 3 - 4 % za energijo pri proizvodnji plastike.